Odidi od tod!

nedelja, 2. november 2008 @ 04:43 CET

Ne vem kaj je,
a slišim govoriti mrzel veter,
kot gnale bi ga topoumne duše
pred vrtce, šole, med ljudi.
Odpira in zapira usta,
pa ne vem kdo je
in kakšen jezik govori.
V temi strmim v njegov oholi
in brezčutni obraz.

Voznik avta, poln eksploziva
je pripeljal v mesto Koper.
Lahko bi mi ubil družino,
razstrelil šolo, naredil bi masaker.
Libanon, Bejrut, 11. september.
Kako nemogoč je postal ta planet
in moja dežela majhna pika na njem.

Kdo si, da seješ strah tu doma?
Bili smo varni, dežela mirna.
Gnida, lopov, krvolok, kaj se greš?
Obiskal si moje mesto prvič,
lahko se pritihotapiš z eksplozivom
drugič in zame poslednjič.

Zarij se v odejo smrti in odidi!
Od tod odidi! Prosim te odidi,
z bankovci vred!
Prekleti denar, ki je naredil narod
drevo z odžaganimi vejami sanj.
Prekleti berač duha, brez duše!
Drek, velik kup gnoja je tvoj pohlep.
Ti obvladuješ le mrtev jezik,
Slovencem tuj jezik nepoštenja.
Same jalove puščave obvladuje
tvoja govorica nasilja.
Sanje ljudi pršijo solze,
tvoji računi rastejo. Doklej?

Pleši, pleši igla heroinska
in zabodi ga nazaj v srce!

www.tatjana-malec.si

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20081102044332493