Ni bilo,
ker nisem videl,
ni prišlo,
čakal sem
v vati iz medu,
se je sladkala,
je rezala
in mize brisala zelene.
Vozli, odvita krmila,
rezana, dišeča bodrila,
vse, da mine,
zase je bilo dovolj,
vase, da je bolj,
lagala, gledala
jaz pa ob sebi
sedel, metulje jokal.
Morje iz kota
je šelestelo,
preproga prašna
je kričala kri,
vzeto dala je znojenje,
za vrati,
vzela nič in tri
in šla.
Ni bilo,
