Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/2008110117563797




Ali poznate svoj temperament?

nedelja, 19. december 2021 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Ljudje smo si različni med seboj. Nekateri so komunikativni, za druge so značilni natančnost, red in disciplina, spet za tretje imamo občutek, da gredo skozi življenje, kot da se jih čisto nič ne dotakne. O vsem tem govori naš temperament in o tem smo se pogovarjali z Boštjanom Trtnikom, predavateljem in svetovalcem v izobraževalnem modulu Šole čustvene inteligence 5 korakov do boljših odnosov. Intervju si lahko ogledate tudi na spletni strani Studia 12, www.s12.si.

Jelena Jančič: Boštjan, pozdravljen. Omenila sem že temperamente. Koliko pa jih je?
Boštjan Trtnik: Štirje osnovni temperamenti so, ki jih je grški filozof Hipokrat 400 let pred našim štetjem opredelil in poimenoval kot sangvinik, kolerik, flegmatik in melanholik.

JJ: Pa vendar se zelo razlikujejo med seboj.
BT: Zelo močno in v tem je tudi čar življenja! Lahko rečeva, da bi bilo življenje dolgočasno, če bi bili vsi istega temperamenta. Pravijo, da če bi bili vsi sangviniki, bi se zelo zabavali in malo naredili. Če bi bili vsi koleriki, bi vsi hoteli voditi, vendar nam zaradi naše nepotrpežljivosti ne bi nihče sledil. Če bi bili vsi melanholiki, bi bili zelo dobro organizirani in urejeni, vendar premalo radostni. Če pa bi bili vsi flegmatiki, bi bili zelo umirjeni, vendar bi imelo življenje premalo navdušenja. Torej potrebujemo vse temperamente, da se življenje odvija v vsej svoji polnosti in lepoti.

JJ: Človek verjetno nima samo enega temperamenta, temveč je v njem neka mešanica.
BT: Mešanica, seveda, vsakdo od nas ima svojo mešanico. Že sama beseda temperament izhaja iz latinščine in pomeni >mešanica< ali tudi >prava mešanica<. V programu 5 korakov do boljših odnosov izpolnimo tudi test, s katerim slušatelji vsaj približno dobijo sliko, kateri je njihov prevladujoči temperament oziroma kakšna je njihova mešanica. Pri eni skupini ljudi en temperament bolj izstopa, medtem ko so ostali trije bolj v ozadju. Kar precej je takih, ki imajo dva temperamenta bolj poudarjena. To sta lahko dva, ki sta si podobna, recimo kolerik - sangvinik ali melanholik - flegmatik. Možne so tudi še drugačne variante, ki so sicer redkejše in bolj zahtevne, recimo sangvinik - melanholik. To sta dva temperamenta, ki sta si nasprotujoča in potem v različnih situacijah eden bolj izstopi. So pa tudi še slušatelji, pri katerih nobeden ni tako izrazit, se pravi da imajo, vsaj po testu, precej uravnovešeno mešanico temperamenta.

JJ: Ko enkrat ugotovimo svojo sliko, svoje temperamente, kako si lahko s tem pomagamo?
BT: Test temperamenta nam pomaga, da vidimo približno, kje smo. Mogoče morava najprej povedati, da ni en temperament boljši, drugi pa slabši, tako kot včasih rečemo za koga, ki je nagle jeze: >Kaj si tak kolerik!< in je to mišljeno slabšalno. Preprosto gre za to, da ima vsak temperament svoje pluse in minuse.

Ko ugotovimo svojo mešanico temperamenta, nam to lahko zelo pomaga, ker sebe bolje poznamo in lahko dobre, pozitivne stvari še dodatno uporabimo. Lahko si zadamo nalogo, da razmislimo, katere naše pozitivne lastnosti blagodejno vplivajo na odnose in jih še bolj izražamo, še bolj okrepimo. Seveda ima vsak temperament tudi negativne lastnosti. Tu je spet dobro, da razmislimo, kateri so naši izzivi, kje smo šibki. Ko se tega zavemo, smo lahko takrat, ko pride v življenju takšna situacija, bolj pozorni na to, da nas ne odnese.

To je ena plat temperamentov, se pravi, da poznamo svoj temperament, svoje pomanjkljivosti oz. izzive in svoje kvalitete. Po drugi strani pa nam poznavanje temperamentov pomaga, da lahko druge mnogo bolj razumemo. Na primer, odzivi moje partnerke niso takšni zato, ker me ne bi imela rada ali pa ker bi me hotela zafrkavati, temveč ker je drugačna kot jaz in stvari drugače doživlja.

JJ: Ko si že omenil partnerstvo, so morda kakšni tipi temperamentov, ki gredo bolj skupaj, in kakšni, ki imajo več težav?
BT: Ja po mojih izkušnjah je tako. Ko nekoga srečamo in kasneje postane naš partner, se zavestno kaj dosti ne odločamo. Morda mislimo, da se, in rečemo: >Ona/on mi je všeč, zato ker .<, ampak v resnici gre pri tem bolj za nezavedni del naše psihe, ki nas pritegne.

Menim, da še vedno velja, da se nasprotja privlačijo. Ravno pred kratkim smo v Šoli čustvene inteligence, kjer so v skupinah tudi pari, imeli prav simpatičen primer. On izrazit kolerik - sangvinik, se pravi ekstravertiran, pozunanjen, ona pa melanholik - flegmatik, torej umirjena, ponotranjena. Takšne >partnerske mešanice< so kar zahtevne, po drugi strani pa zelo dragocene. Ko smo se pogovarjali o tem, kako se lahko temperamenti drug od drugega učijo, sem njemu, izrazitemu koleriku - sangviniku, dejal:  >Poglej, tvoj žena je flegmatik - melanholik in ima vse tiste pozitivne lastnosti, ki tebi manjkajo in se jih moraš naučiti izražati. Ali ni to čudovita priložnost? Tvoja žena ti lahko pomaga razvijati tiste kvalitete, ki ti manjkajo, vsak dan si z njo, lahko ti je za zgled in spodbudo.< Na tak način bi moral gledati, ne da nas razlike ogrožajo, ampak da se lahko bogatimo in učimo drug od drugega.

Velikokrat v partnerstvu pritegnemo ravno nasprotujoč temperament - kolerik flegmatika, sangvinik melanholika, možne pa so seveda tudi iste kombinacije. V primeru, da je en partner močan kolerik, potrebuje ob sebi še bolj intenzivnega kolerika, da lahko preko njega uzre sebe in svoje pomanjkljivosti.

JJ: To je ravno zanimivo, ko si omenil, da se nasprotja privlačijo. Navadno je ljudem, ki so zelo temperamentni v smislu koleričnosti ali sangviničnosti, izziv ravno tisto nasprotno, se pravi, razvijati flegmatika in melanholika v sebi. Kako lahko to naredimo?
BT: To se da narediti in to je pomembno vedeti. Sicer je temperament nekaj, kar prinesemo s seboj, po drugi strani pa ni nekaj stalnega, nekaj, kar se ne bi dalo spremeniti ali izboljšati. Če pogledava moj primer - sem bolj melanholičen, kar seveda ne pomeni, da če bom delal na sebi, čez 10 let tega melanholika ne bo več. Še vedno bom ohranil kvalitete melanholika, po drugi strani pa bom razvil tisto, kar manjka melanholiku, recimo, da bom imel več smisla za humor, da se bom bolj sprostil, da bom bolj optimističen. Tukaj gre za delo na sebi, za zavesten trud, da razvijamo neke lastnosti. Hkrati pa vsi iz izkušenj vemo, da nam življenje prinaša naproti takšne ljudi, takšne dogodke, takšne izzive, ki nam pomagajo, da lahko manjkajoče lastnosti razvijemo ter osebno in duhovno zorimo. V končni fazi bi lahko rekli: >Super bi bilo, da bi imeli vse štiri predalčke pozitivnih lastnosti temperamentov v sebi in bi situaciji primerno ravnali tako, kot bi se nam zdelo modro .<

JJ: Da odpremo tistega, ki ga potrebujemo.
BT: Tako, včasih je prav, da smo odločni, pogumni kot je kolerik. V kakšni drugi situaciji je dobro, da poskrbimo za red, organizacijo, da stvari speljemo do konca, kot to naredi melanholik. Kdaj drugič je bolje vse dati na stran, se sprostiti, zabavati in biti sangvinik. In mnogokrat je pomembno prisluhniti drugemu, se vživeti v njega in se ne vznemirjati zaradi malenkosti, kot to obvlada flegmatik. To bi bilo seveda idealno in če delamo na sebi, če se trudimo za osebni razvoj, potem se temu približujemo.

JJ: Rekel si, da je temperament nekaj, kar prinesemo s seboj. Koliko pa vzgoja vpliva na to?
BT: Do neke mere vsekakor, kajti otrok je nebogljen ter v fizičnem in čustvenem smislu odvisen od svojih staršev. Če je recimo otrok bolj kolerične narave in se hitro razjezi, lahko starši z odzivi, kot so >Ne se jeziti, ne smeš se jeziti, ne maramo te takega .< za nekaj časa njegovo energijo koleričnosti zablokirajo. Ko pa bo otrok odraščal in se osamosvajal od staršev, bo ta energija spet prišla na dan. Torej vzgoja ima nek vpliv, ni pa vse odvisno od nje.

JJ: Pa predstaviva sedaj še, kaj je značilno za posamezen temperament, kaj je dobrega in kaj slabega pri vsakem izmed njih.
BT: Če greva kar po vrsti, morda najprej flegmatik. Na predavanjih Šole čustvene inteligence rad kdaj tudi flegmatike povabim, da kaj povedo, saj če vprašam: >Kdo bi kaj povedal?<, se oglasijo sangviniki ali pa koleriki. Flegmatiki potrebujejo nekaj vzpodbude v tem smislu. Flegmatik je umirjen človek, izžareva prijetno energijo, zato smo tudi radi v njegovi družbi. Je dober poslušalec, potrpežljiv, zna se vživeti v druge, ima dosti prijateljev, tako da je prijetno biti z njim - nekaj časa. Če je recimo naš partner flegmatik, potem gotovo dobro poznamo tudi negativno plat flegmatika. Zna biti zelo inerten, pasiven.

JJ: Morda se tudi  odmika iz odnosa?
BT: Ja, to je flegmatičen način. Za kolerika je lažje, da znori in je napadalen, za flegmatika pa je lažje, da se umika, da se potegne nazaj, ne govori, se zapre. To je njegov izziv - da spregovori, da se postavi zase, da reče ne brez občutka krivde, da si upa izraziti svoje mnenje, da postane bolj aktiven. Če vemo, da je nekdo flegmatik, ga je treba vzpodbuditi. Če bomo pritisnili nanj, ga bo samo zablokirali in bo učinek še večja pasivnost. Nasprotje flegmatika je kolerik. Običajno ob besedi kolerik pomislimo na izbruhe jeze in ti izbruhi so lahko res neprijetni. Vsakdo, ki ima partnerja, mamo ali očeta, ki je kolerik, to dobro ve .

JJ: Morda šefa v službi .
BT: V tem primeru je še posebej zanimivo, ker gre za odnos nadrejeni - podrejeni, se pravi šef - zaposleni ali podobno starši - otroci. Ljudje mislijo, da si že zaradi same vloge šefa ali starša lahko v odnosu do svojih podrejenih ali otrok več privoščijo in če je tu zraven še koleričnost, je to intenzivna energija. Ker je moč čustev kolerika intenzivna in zato lahko neprijetna za druge ljudi, se ga začnejo izogibati, saj jih je strah njegovih izbruhov jeze, sploh če že imajo slabe, boleče izkušnje v zvezi s tem.

JJ: Je pa zanimivo, da koleriki, kolikor imam sama izkušnje, tudi zelo hitro pozabijo na vso to jezo.
BT: Drži. Moj oče, recimo, je kar precej kolerične narave in iz otroštva se spominjam, da kadar se je razjezil name, je minilo le nekaj minut od izbruha jeze in se je obnašal, kot da ni bilo nič, bil je spet prijazen. Jaz kot prevladujoč melanholik pa nisem mogel tistega izbruha tako hitro pozabiti in se obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Kolerik tega ne razume. Za njega je namreč značilno, da je toliko svoj, da ne razume drugih temperamentov. Se mu zdi nenavadno, ne razume v čem je problem. Tako da je največji izziv za kolerika prav ta, da se nauči drugim prisluhniti, jih upoštevati, da se zna kdaj malo ustaviti in počakati. Se pa lahko ostali temperamenti od njega učijo prav te moči, odločnosti, poguma, samozavesti, aktivnosti. 

JJ: Pa poglejva še drugi par, to sta melanholik - sangvinik.
BT: Melanholik je urejen, dobro organiziran, natančen, uživa v podrobnostih, zna biti analitičen, introvertiran. Že sam izraz melanholija pove, da je bolj nagnjen k pesimizmu, depresivnosti. Zanj je vsaka stvar pomembna, v vsaki stvari išče nek globlji smisel, globino. Zelo je tudi nagnjen k perfekcionizmu, težko razume, zakaj sangviniku ni toliko pomembno, da je vse zloženo. Za melanholika je največji izziv zmanjšanje kriterijev in sprijaznitev z dejstvom, da življenje ni popolno, da ljudje niso popolni. To je lahko kar velika frustracija zanj, vendar zna biti s svojim redom zelo naporen zase, še bolj pa za druge. Tako da bi se melanholik prav res moral učiti vedrine, optimizma, zabave, sproščenosti .Vse to pa ima sangvinik, zato sta si tudi nasprotna in pogosto najdemo v partnerskih odnosih partnerja, kjer je eden melanholik, drugi pa sangvinik.

Sangvinik je živahen, veliko govori, rad se zabava, ima super ideje, zmanjka pa ga, ko je treba ideje uresničiti. Rad je v središču pozornosti in težje prisluhne, težje gre v globino, tako da sta njegova izziva gotova ta, da se bolje organizira in da se nauči poslušati. Včasih na kakšnem srečanju Šole čustvene inteligence rečem: >Sedaj pa pol ure sangviniki ne smete nič reči in nič vprašati.< To je zelo težko za njih. Nekateri sangviniki se morajo naučiti tudi sprejemati odgovornost, saj se tisti, ki jih sangvičnost precej obvladuje, radi izmikajo izzivom življenja tako, da ne prevzemajo dovolj odgovornosti. Na ta način se skrivajo pred problemi.

JJ: Morda za zaključek tako, kot sem že začela - ljudje smo si različni. Uživajmo torej v naši različnosti, podprimo tako v sebi kot v drugih tisto, kar je najboljše. Boštjan, hvala lepa za pogovor.

www.cdk.si/soutripanje

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2008110117563797







Domov
Powered By GeekLog