Čakam na obali
regato spolnitve hrepenenj
z belimi jadri,
ki se bodo sukala okoli mene
s skrivnostnimi tkivi vetra
in vsa svilnata drsela v pristan.
Lasje z dolgim repom bodo
s spretnostjo slikarskega čopiča
zarisovali podobo obraza zvezde,
ki razvnema domišljijo
in pušča ognjeno sled za seboj.
Doživljam tkanja te redke cvetlice neba,
ki so kakor ladja iz oblakov in sanj,
svetle barve kot pravi dragulji,
ogrlica z rubini s trakovi večera.
So modra senca zadremana pod vekami,
zarisana z barvami večernega mraka.
Spoznam jo preoblečeno v žamet,
dišečo kot buket starega vina,
kot večnost z rojevanjem harmonije
večernega zatona v škrlatno rdeče.
Kakor kozarec vina je,
ki ponika v žejno grlo noči.
Čakam na obali
