Koprski glavni trg

sreda, 3. september 2008 @ 18:41 CEST

Bije zvon,
pa ne prebudi kamna.
Stari oznojeni kamniti trg,
zarotitven in zgrbljen
brezdušno spi
pod levjimi šapami.

Telo so mu preoblekli
v belo prtenino
in zakrili njegovo razigrano
beneško razpoloženje
pod masko interesov.

Ravnokar je bila v cerkvi
poroka in slišim mehko
istrsko narečje in svate,
ki vonjajo parfum v Kopru.
Nevesta lebdi v belem oblačilu
kot hortenzija in se ozira
po šavrinskih pupah.

Angeli v cerkvi krilijo
s perutnicami in glavni
koprski trg sameva
v razredčeni evforiji.
Meščanom rastejo sivi lasje,
ko ne morejo na svoj kapučin.

Dež je spral trgu pravo ime.
Kakšni ljudje vse so hodili
po njegovi občutljivi koži
in mu nadevali svoje ime.
Neavtohtona imena krajev
in spomenikov dozorijo za smrt.
Dela nikoli ne prepoznajo
sprevržene oblike preimenovanja.
Zanesenjaštvo in nespoštovanje
kulture imata nekaj skupnega.

Ostal je odlomek beneške
zgodovine, nepripravljen,
da se nasmeje vsakemu
novemu gospodarju stare kulture.
Delo ima svoj naslov,
nihče si ga nima pravice prisvajati.
Ali slepi meščani to vedo?

www.tatjana-malec.si

10 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20080903184115437