Jezus Kristus je po nauku Katoliške cerkve večno preklet!
sreda, 30. julij 2008 @ 05:01 CEST
Uporabnik: eckhart
Čeprav bi sam zadevo zastavil nekoliko ostreje, se mi zdi prijateljičino javno pismo dovolj zanimivo tudi za bralce Pozitivk. Za marsikoga, predvsem za tiste, ki mislijo, da je nekaj osebno poštenih katoliških župnikov in "idilične" katoliške cerkvice po slovenskih gričkih vse, kar naj nas zanima o tej verski instituciji, njene napake in zločini pa da so stvar preteklosti - bo spodnje pisanje lahko zelo poučno:
Katoliška cerkev obljublja, da ljudi vodi k Bogu in v večno odrešitev. Pri tem se je treba držati dogem katoliške cerkve, obredov, ceremonij in predvsem prejeti zakramente. Mnogi bralci bodo zdaj vprašali: »Da, to vendar delam. Redno hodim k maši, prejemam zakramente in vem da so mi grehi odpuščani.« Tako mislijo verniki katoliške cerkve, da so si zagotovili dušni blagor. Ampak pozor!
Tudi če nevede živite proti cerkvenemu nauku in dogmam in v tej nevednosti umrete, je vaša duša vseeno prekleta! Zato se izplača natančno zvedeti, kaj Katoliška cerkev uči, da ne bo presenečenja na drugem svetu.
Vsi citati, ki jih bomo danes omenili, izvirajo iz uradnega učbenika Vere katoliške cerkve, v kateri piše, da »vsebuje najpomembnejše listine o katoliški veri od časov apostolske veroizpovedi do današnjih dni.
… Ravno danes ima vernik pravico in dolžnost, da ve, kaj je v listinah oznanjevanja cerkev sama rekla in govori o svoji veri.« In v tem uradnem učbeniku je jasno in naravnost napisano: »Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega sporočila, napisanega kot nenapisanega, naj se ga izključi.« Pri tem beseda »izključi« pravzaprav zveni relativno nedolžno. Človek dobi vtis, kot da bi nekoga izključili iz društva, ker ne spoštuje pravil. V resnici je beseda »izključi« v dogmah katoliške cerkve sinonim za grško in latinsko besedo »anathema sit«. Prevedeno to ne pomeni nič drugega kot: »ta naj bo preklet« - mišljen je tisti, ki ne verjame ali dvomi v prej citirano dogmo. »Ta naj bo preklet« tudi pomeni: na večno preklet.
To torej velja tudi za Jezusa iz Nazareta, ki je učil preprost nauk brez dogem, ceremonij, cerkvene hierarhije, zakramentov, ritualov, prisilnih krstov, večnih groženj s peklom. Po nauku Katoliške cerkve je torej Jezus Kristus večno preklet, ker Njegov nauk ne temelji na cerkvenih poganskih običajih in dogmah, pač pa na svobodi, miru, enakosti, enosti, bratstvu, ljubezni do vsega stvarstva, pravičnosti. Poglejmo si nekaj dogem:
Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodisi napisanega bodisi nenapisanega, bodi izobčen.
Kdor v skladu s svetimi očeti ne priznava s srcem in usti prav do zadnje besedice v pravem pomenu in resnično vsega, kar so sveti očetje in peteri častivredni vesoljni cerkveni zbori svete katoliške in apostolske Cerkve božje izročili in oznanili, bodi izobčen.
Kdor celotne Biblije v stari latinski vulgatini izdaji, ne priznava za svete in kanonične, in kdor vedoma in premišljeno zaničuje njena izročila, bodi izobčen.
Kdor trdi, da so človeške duše prej v nebeškem prebivališču grešile in bile zato pahnjene na zemljo v človeška telesa, bodi izobčen.
Kdor trdi, da zakramentov (krst, birma, evharistija, pokora, poslednje maziljenje, sveti red in zakon) ni postavil naš Gospod Jezus Kristus, bodi izobčen.
Kdor trdi, da je krst dan na prosto voljo, to se pravi, da ni potreben za zveličanje, bodi izobčen.
Kdor trdi, da nihče ne sme biti krščen, razen v tisti starosti, v kateri je bil krščen Kristus, ali pa v smrtni uri, bodi izobčen.
Kdor trdi, da malih otrok po njihovem prejemu krsta ne smemo šteti med vernike, ker še niso izvršili dejanja verovanja, in da jih je zaradi tega tedaj, ko pridejo v leta razločevanja, treba znova krstiti, ali da je bolje opustiti njihov krst, kakor pa jih krstiti brez njihovega lastnega dejanja vere zgolj na temelju vere, ki jo ima Cerkev, bodi izobčen.
Kdor trdi, da je treba takšne krščene otroke tedaj, ko odrastejo, vprašati, ali hočejo potrditi, kar so ob krstu v njihovem imenu obljubili botri, in da jih je treba, če odgovorijo odklonilno, prepustiti njihovi lastni razsodbi ter jih medtem ne siliti z nikakršno drugo kaznijo h krščanskemu življenju razen s to, da se jim odreče prejemanje evharistije in drugih zakramentov, dokler se ne poboljšajo, bodi izobčen.
Kdor trdi, da je birmovanje krščenih prazna ceremonija in ne resnični in pravi zakrament, bodi izobčen.
Kdor trdi, da Kristusa, ko se nam daje v evharistiji, uživamo le duhovno, ne pa tudi zakramentalno in stvarno, bodi izobčen.
Kdor trdi, da se pri maši ne daruje Bogu resnična in prava daritev, ali da daritveno dejanje ne obstoji v ničemer drugem kakor le v tem, da se nam Kristus daje v jed, bodi izobčen.
Kdor trdi, da je mašna daritev bogoskrunstvo zoper presveto daritev, ki jo je Kristus opravil na križu, bodi izobčen.
Kdor trdi, da je sleparstvo, če opravljamo maše v čast svetnikom in za dosego njihove priprošnje pri Bogu, kakor to razume Cerkev, bodi izobčen.
Kdor trdi, da so bogoslužna dejanja, oblačila in zunanja znamenja, ki jih Cerkev uporablja pri opravljanju maše, bolj dražila za pot v brezbožnost kakor pa sredstva za dolžno pobožnost, bodi izobčen.
Kdor trdi, da dela zadoščevanja, s katerimi spokorniki po Jezusu Kristusu odkupujejo grehe, niso resnično češčenje Boga, temveč človeško izročilo, ki zatemnjuje nauk o milosti in resnično češčenje Boga ter celo dobroto Kristusove smrti, bodi izobčen.
Kdor trdi, da v katoliški Cerkvi ni hierarhije, ki je postavljena po božji uredbi in ki sestoji iz škofov, duhovnikov in služabnikov, bodi izobčen.
Vse več cerkvenih kristjanov v svojem življenju in veri ne sledi več temu cerkveno dogmatskemu nauku in se ravna po principu logičnega življenja. Ta pravi, da če človek želi spoznati resnico, mora vključiti srce, razum in lastno vest in se ravnati v svojem življenju po božjih zakonih, katere pravi kristjan najde v naukih Jezusa Kristusa.
Čeprav bi sam zadevo zastavil nekoliko ostreje, se mi zdi prijateljičino javno pismo dovolj zanimivo tudi za bralce Pozitivk. Za marsikoga, predvsem za tiste, ki mislijo, da je nekaj osebno poštenih katoliških župnikov in "idilične" katoliške cerkvice po slovenskih gričkih vse, kar naj nas zanima o tej verski instituciji, njene napake in zločini pa da so stvar preteklosti - bo spodnje pisanje lahko zelo poučno:
