Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080720151437657

Raje pokazati strast kot biti popoln sobota, 16. avgust 2008 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Spolnost v zvezi naj bi bila užitek in tista povezava, ki ustvari še večjo intimo med partnerjema, ki se medsebojno sprejemata in dopolnjujeta. A kot pride do razpok v komunikaciji, tudi v spolnosti pogosto ni vse tako, kot bi si partnerja in ljubimca želela. Nesproščenost z ene ali druge strani ter zadržki pred odkritim pogovorom o tem, kako bi si posteljne užitke še polepšala, so tiste prepreke, ki ne nazadnje močno vplivajo tudi na kvaliteto samega partnerskega odnosa. Obstajalo naj bi veliko žensk, ki se v postelji sramujejo določenih delov svojega telesa, jih skrbi njihov telesni vonj ali med rjuhami celo pazijo, da so skrbno naličene, ter tako mnogokrat zamudijo pravo strast v postelji. Pri tovrstnih željah približati se idealu omenjene posameznice pozabijo, da ste pristna predanost in poželenje tako močna, da nam bi moralo biti čisto vseeno, kako smo videti in kakšni se pojavimo pred »občinstvom«. Ta je ne nazadnje le naš partner, ki si nas želi natančno takšne, kakršne smo, in ga svojimi frustracijami glede videza in posledično nesproščenostjo le odbijamo. V svojem telesu bi se namreč morali počutiti kot doma, ga do potankosti poznati in imeti radi tudi svoje majhne pomanjkljivosti. Dopustimo, da se našemu telesu dobro godi tudi na mestih, ki se jih včasih malo sramujemo. Partnerjeva pozornost, ki jo bo namenil tudi dotičnim mestom, nas bo najbolje razbremenila kompleksov glede velikosti, obsega ali videza kože.  Vadimo čutnost Čutnost je odlika žensk, ki uživajo v svoji koži in jim je strast način življenja. Močno je povezana tudi s samozavestjo in prepričanostjo v lastne odlike, hkrati pa čutnost hodi z roko v roki s čustveno inteligenco, saj znajo čutne ženske »začutiti« tudi drugo osebo in se ji predati. Nekaterim srečnicam je čutnost naravno dana oziroma se tako vsaj zdi, a tudi one so morale do faze uživanja same s sabo in svojim partnerjem priti prek določenih spoznanj in izkušenj. Dobra »vaja« za budne čute je čisto preprosta, a precej učinkovita. Po prijetno topli kopeli se lahko še malo razvajamo z losjonom za telo ali oljem, z naoljenimi rokami potujmo po telesu in uživajmo v kurji polti, ki je znanilka naše predramljenosti. Spoznajmo obliko in reakcije našega telesa tudi na lasten dotik, saj le tako vemo, kaj našemu telesu godi, ne nazadnje pa s tem izboljšamo tudi našo sposobnost orgazma. Verjeli ali ne, moškemu je neprimerno pomembneje, da ženska, s katero je v postelji, v ljubljenju resnično »sodeluje«, se prepusti in je ni sram pokazati svojega poželenja, kot da kakor popolno oblikovana »lutka« leži in jo sicer lahko občuduje, ne da pa se je res strastno prijeti in tako z njo ne more deliti čutnih užitkov dvojine. Ne zatirajmo svojega poželenja Vzemimo svojemu ljubimcu pogosto stresno odgovornost, da je povsem sam odgovoren za svoj in naš orgazem. Občutiti telo pomeni tudi, da se odzivamo na to, kar čutimo. Ne zatirajte torej svojega poželenja zaradi sramu, nečimrnosti ali obzirnosti. Temveč se predajmo, zastokajmo, zvijajmo se, šepetajmo, glejmo, vpijmo in poljubljajmo se! Naredimo sebe in svoja občutja vidna, saj to vzburja tudi našega partnerja in ga popelje v neslutene višave strasti. Breme strasti Vsaka tretja ženska naj bi po raziskavah spolnih strokovnjakov imela težavo, največkrat s svojim libidom, svojo sposobnostjo doživljanja orgazmov, torej s svojim poželenjem. Po definiciji medicinskega zbornika Medical Tribune to že skoraj lahko uvrstimo med seksualne disfunkcije. Vendar na tovrstne težave ni mogoče gledati strogo enostransko. Mar ženska ne deluje pravilno, če nima poželenja ali orgazma? Ženska vendar ni stroj z gumbom, ki ga pritisnemo, in že se trese v večkratnih orgazmih. Stereotipna slika ženskega poželenja pogosto pozablja na vlogo moškega. Spolnost naj bi vendarle vključevala dva posameznika z zrelim razmišljanjem in željo zadovoljiti drug drugega. Izgubljeno poželenje Mnogo žensk pozna faze izgube poželenja. V spolnosti ne uživajo več, tedne lahko zdržijo brez. Kje je vzrok za to in zakaj le malokatera ženska o tem spregovori. Zgodovina je ženske definirala kot podrejene moškim, a zdaj lahko pač rečemo, da smo daleč zunaj srednjega veka in da kot emancipirane ženske naše želje artikuliramo ter doživljamo samoodločeno seksualnost. In prav na tem mestu se pokaže paradoks: kar naenkrat smo poučene o spolnosti, smo obdane s seksualno svobodo in odprte kot nikoli. Seveda smo svobodnejše v uresničevanju naše seksualnosti. Da, uživamo v seksu. Vendarle pa se glasi odgovor na vprašanje o seksualni samozavesti in identiteti v večini primerov: Ne! Kajti zgodovina še učinkuje: norme, pravila in družbene predstave niso le okoli nas, so predvsem v naših glavah. Nič čudnega, da so tabuji tako aktualni kot še nikoli – iz generacije v generacijo še vedno dedujemo podobne predstave o spolih. Če moški žensko zvabi med rjuhe brez čustvene navezanosti do nje, velja to za izkušnjo in on za dobrega ljubimca, na ženske pa se gleda s precej bolj kritičnimi očmi javnosti. Podoba ženskega poželenja Poželenje ima mnogo imen: zabava, očaranost, veselje, blaženost, veselje do življenja, užitek, naslada, čutna omama, ekstaza. Vse to ima opraviti s sprostitvijo in odpovedjo samonadzora. Pri seksu se odpremo drugi osebi: uživamo in nudimo užitek. A predvsem ženske tudi v postelji pogosto preveč premišljujemo. Ali je prav, kar zdaj delam? Kakšna sem videti? Ali celo: ali bom danes doživela orgazem? Prav ta vidik uspeha je pogosto razlog za težave v postelji. Kajti seveda se vrhunec toliko bolj umika, kolikor bolj si ga želimo. Pritisk od zunaj, v katerem je določeno, kako mora seksualnost izgledati, in pritisk, ki si ga ustvarjamo sami, pogosto ne pustita dovolj prostora za izpolnjeno seksualnost. Vendar pravzaprav sami grešimo že v osnovi: najprej moramo vedeti, kaj pravzaprav potrebujemo in želimo – šele potem se lahko pravilno »sestavi« vse drugo. Skrivnosti statistike Ste vedeli, da se za žensko šele po 30. letu začenjajo najlepša leta poželenja in da se mnoga dekleta še vedno sramujejo govoriti o samozadovoljevanju? Ali pa mislite, da so faze izgube poželenja že v mladih letih pri ženskah čisto običajen pojav in da še vedno mnogo žensk ne ve, kako ji je najlepše? Kajti to ustreza klišejem ženske seksualnosti, ki se ga ponavadi podaja. Ženska ni niti neskončno pohotna niti ne mara dolgotrajne spolne aktivnosti in ne doživlja s pritiskom na gumb več orgazmov zapovrstjo. Neka verjetna slika ženskega poželenja enostavno ne obstaja. Tudi in ravno v ženskih glavah samih. Številke kažejo to še jasneje: 90 odstotkov žensk priznava, da so že vsaj enkrat hlinile orgazem. Prepustiti se in uživati A tudi zavoljo teh odkritij se stari pogledi ne razblinijo kar tako. Da omenimo le en primer: samozadovoljevanje pri ženskah pride v poštev še vedno kot nadomestilo, saj naj bi to počele samo takrat, kadar nimamo moškega. Zmotno prepričanje. To počenjamo same, ker pri tem uživamo, ker se hočemo sprostiti in ker je to potreba. Takšnih primerov je veliko, vse skupaj bi lahko povezali v spoznanje, da poželenje pride pri prepustitvi, dopustitvi in užitku. Ne zaradi morati, moči in smeti. Martina Rupnik Nika online www.dnevnik.si Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog