Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080718141726682

Milcelij petek, 18. julij 2008 @ 14:17 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Cement v fugi razuma je za zrklo izmozgan kefir malega rejverja, ki si razbija plošče na glavi. Micelij razpreda med travo osladje, ki raste pod listjem na obpotju, kjer se kačji pastir s smaragdnimi krili gosti na smokvini kaplji melase. Roža cveti s sončnično glavo semenje in ogreje micelija pod zeleno pelerino izmenične ženske odpetosti na prsih, ko micelij kuka v njen svet iz svojih nižin. Vrabčevo naskakovanje v steklo naočnikov očividca nad podgobjem. Videnje je vedno stvar prostornine. Okovice okoli glave kot krona so lisice na kolesju avtomobila brez goriva. Prazna je baterija in kolo se izmotava v garažni lupini, kot micelij endemično med mrežo razpreda nitkavost v svoj zamavčeni duh. Rast vedno poganja iz nižine navzgor. Spodaj pod sivino oblakov razuma z roza pelerino cvrčijo strele in grom. V Sikstinski kapeli berejo pasijon, Michelangelo Buonarotti je zamaknjen v čudež stvarjenja, kjer višine preskakujejo gadom žela za zapik. Micelij srka po kapljah katarzo drevesa. Razpredati milcelij je višek nižine v višino. Frca olje od ostankov pečenih sardelic. V ustih se penijo izcedki žolča kamele. Mali rejver si razbija plošče na glavi in si zdravi akne, ko se z liftom zaganja, kot bil bi mavrah z belo liso na smrčku kot konj. Camusu je dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja. Rast ni gen micelija, da bi splezal v višino Chomalungme in postal Sagarmatha. Zvonovi mirijo levje šape micelija v tebi, ko pojo Avemarijo! www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net