Naslednja zgodba dokazuje resničnost starega pregovora: »Kjer je volja, je tudi pot.« Povedal mi jo je zdaj že pokojni Frank W. Gunsaulus, priljubljen pedagag in klerik, ki je svojo pridigarsko kariero začel v čikaški četrti živinskih trgovcev.
Med šolanjem je dr. Gunsaulus v izobraževalnem sistemu odkril številne napake, za katere je menil, da bi jih lahko odpravil, če bi bil ravnatelj šole. Sklenil je, da bo ustanovil šolo, s katero bo preizkusil svoje zamisli, ne da bi ga ovirale ortodoksne vzgojne metode.
Da bi svojo idejo izpeljal je potreboval, kot je izračunal, milijon dolarjev! Le kje bi lahko dobil tolikšen znesek? To vprašanje se je nenehno javljalo v mislih mladega in ambicioznega pridogarja. Napredka ni bilo videti. Vsak večer je legel k počitku s to mislijo v glavi. Zjutraj je vstajal, misleč nanjo. Spremljala ga je povsod, koderkoli je hodil. Vedno znova je razmišljal o njej, vse dokler ga to vprašanje ni povsem obsedlo.
Ker dr. Gunsaulus ni bil le pridigar, marveč tudi filozof, je spoznal kakor vsi, ki uspejo v življenju, da je določenost namena izhodišče za vsak začetek. Vedel je tudi, da določenost namena oživi in se okrepi, kadar se opira na gorečo željo prevesti ga v materialno protivrednost.
Čeprav je poznal vse te velike resnice, pa mu ni bilo jasno, kje bi lahko dobil milijon dolarjev. Povsem normalno bi bilo, če bi se vdal in odnehal, rekoč: »No, ideja ni slaba, vendar pa ne morem ničesar storiti, saj nikdar ne bi mogel zbrati milijona dolarjev.« Prav to bi si rekla večina ljudi, a dr. Gunsaulus si ni. Kaj si je dejal in kar je storil, je tako pomembno, da vam ga zdaj predstavljam in prepuščam besedo:
»Nekega sobotnega popoldneva sem sedel v svoji sobi in razmišljal o načinih in poteh, kako bi prišel do denarja za uresničitev svojega načrta. O tem sem tuhtal že dve leti, a še nisem iztuhtal ničesar!
Potem pa sem se na lepem odločil, da bom ta milijon dolarjev dobil naslednji teden. Kako bom to dosegel, me ni skrbelo. Najpomembnejša je bila odločitev, da bom denar dobil v določenem roku. Reči pa moram, da me je tisti hip, ko sem sprejel to odločitev, zajel občutek gotovosti, kakršnega še nikdar nisem izkusil. Kot kaže, mi je nekaj dejalo: 'Zakaj se nisi odločil že dosti prej? Ta denar te je ves čas čakal!'
Stvari so se začele odvijati z neverjetno naglico. Poklical sem časopise in oznanil naslov svoje jutrišnje pridige, imenovane 'Kaj bi storil, če bi imel milijon dolarjev.'
Takoj sem se lotil priprave pridige. Če sem iskren, moram priznati, da nisem imel težkega dela, saj sem jo pripravljal že skoraj dve leti. Sestavil sem jo dosti pred polnočjo. Legel sem v posteljo in zaspal z občutkom gotovosti, kajti lahko sem se že videl kot lastnik tega milijona.
Vstal sem zgodaj, prebral pridigo, potem pa pokleknil in prosil, da bi pritegnila pozornost pravega človeka, ki mi bo priskrbel denar. Med molitvijo me je znova preplavila tista gotovost, da denar od nekod že prihaja. V razburjenju sem pridigo pozabil na mizi, kar pa sem odkril šele na prižnici.
Prepozno je bilo, da bi se vrnil ponjo. Kakšen blagoslov, da se nisem mogel vrniti! Potrebno snov je priskrbelo moje nezavedno. Ko sem vstal, sem priprl veke in spregovoril iz srca in duše svojih sanj. Nisem govoril le občinstvu, marveč sem si domišljal, da govorim celo Bogu. Pojasnil sem, kaj vse bi storil, če bi imel milijon dolarjev. Opisal sem načrt o izvrstni izobraževalni ustanovi, kjer se bodo mladostniki naučili znanj, hkrati pa razvijali svoj um.
Ko sem končal in sedel, je v predpredzadnji vrsti vstal nek moški in počasi prikorakal do prižnice. Spraševal sem se, kaj neki želi. Stegnil je roko in mi dejal: »Prečastiti, vaša pridiga mi je bila zelo všeč. Verjamem, da bi lahko storili, kar ste povedali, če bi imeli milijon dolarjev. Dal vam ga bom. Moje ime je Philip D. Armour.
Mladi Gunsaulus je prišel v pisarno g. Armourja in prejel milijon dolarjev. S tem denarjem je osnoval Armourjev inštitut za tehnologijo, dandanes znan kot Illinoiški tehnološki inštitut.
Napoleon Hill
Iz knjige Z IDEJO DO BOGASTVA
Prispelo po E-pošti
Naslednja zgodba dokazuje resničnost starega pregovora: »Kjer je volja, je tudi pot.« Povedal mi jo je zdaj že pokojni Frank W. Gunsaulus, priljubljen pedagag in klerik, ki je svojo pridigarsko kariero začel v čikaški četrti živinskih trgovcev.
