Vse je tako, kot že videno,
slišano,vendar nedoživeto,
v povoje, kot kokon zavito,
od sviloprejke, zamotano, rojeno.
Vsi trenutki s tabo
so kot sprehod
skozi večnost...nebo,
rojstvo…vnebohod.
Vsak zase trenutek,
je edinstven, neponovljiv,
je unikaten občutek,
prvinski, tako nepredvidljiv.
Vsa doživetja so s tabo
kot tekma življenja, drug z drugim, so
globoki vzdihi, hropenja, so
judo končni prijemi, Bog nama je priča, nebo.
Vse sva že poskusila, na sto
in en način, čutno, globoko,
drug v drugega lezla…zahajala,
sokove življenjske strastno pretakala,
drhteče svoji napeti telesi mučila,
srci sta najini jokali od sreče, ko sva vgrajevala, drug v drugega.
Vse je tako, kot že videno,
