Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080403102018970

W. Shakespeare Soneti petek, 11. april 2008 @ 00:01 CEST Uporabnik: W 109 O, nikdar ne očitaj mi ljubezni izdaje, čeprav daljava ognju vzela je netiva, na videz vsaj; sam sebe bi zapustil raje kot dušo svojo, ki v tvojih prsih biva. To je ljubezni moje dom: če izgubljen sem blodil, se kot potnik vrnem zmeraj isti, o pravem času; nič od časa spremenjen sam nosim vodo, ki naj madež moj očisti. Četudi bi v naturi mi zakraljevala slabost prav vsaka, ki človeško kri oblega, mi le nikoli ne bi tolikanj zavdala, da puhel nič želel si namesto vsega: saj nič mi je ves svet: le kaj naj z njim počnem, če tebe, cvet moj, ki si moje vse, ni v njem? Komentarji (3) www.pozitivke.net