Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080401114127908

Kolumna o intelektualno izvoljenih sreda, 2. april 2008 @ 05:01 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Življenje govori, da bi morali biti s svojim zavedanjem in obnašanjem bolj uglašeni na tiste, ki se imajo za inteligenco. Občutek intelektualne izvoljenosti se običajno pojavlja pri tistih, ki vedo povedati kaj imajo, za mnenje drugih so običajno naglušni pa tudi zlobno povračilni. Ko se pogovarjaš z zdravobolnimi, se ne smeš povsem odpeti, niti jim ne smeš pokazati, da jih pomiluješ, niti da jih poveličuješ. Če te ne navdušijo s svojim »nimam kaj pametnega povedati«, ostani ravnodušno vljuden. Biti moraš brez spodrsljaja, kajti oni ne smejo zaznati tvoje inteligence, da si šel skoznje in jih izmeril. Imajo te radi v mat poziciji. Naredi se, kot da si puščava in oni tvoj izvir in da piješ njihovo vodo. Čim prej se poslovi! Na svetu je vedno več knjig, vedno več besedil in vedno manj zdrave pameti. Najbolj se izogibaj kloniranih učenjakov z logiko papagajev. Ko se naveličaš družbe, se prestavi v samoizključenost. To je boljše, kot da pokažeš nezainteresiranost, kajti oni se te bodo zapomnili in ti ne bodo nikoli oprostili. Zanje je občutek, da so pomembni nad vsem. Svoje neprijetne občutke in trenutno stanje v njihovi družbi lahko tudi prikriješ. Modro je, da nagovoriš svojega okostnjaka, da počiva in naj ne drega. Daj podporo svoji strpni duši. Ne dovoli si svojih vdorov v njihovo prepričanje, ker boš to lahko še drago plačal. Ko te polnijo s praznino, si delaj prostor za vsebino. Nikar si ne dovoli, da te raztapljajo in razstavljajo inženirji duš, ki ne razumejo kako si sestavljen. Zavedati se moraš, da tvoja duša nima prirojene oblike, ima pa prirojen občutek za bolečino. Čim prej pozabi, kar se je naselilo vate in presega pokvarljivi rok trajanja. Čistke v duhu časa so nujno potrebne! Ko odhajajo od tebe, jim vedno poglej pod noge, če jih še zanaša. Glej, da boš vedno na sidrišču svojih stopal. Ne sprejemaj modelov izumiteljev, ki mislijo, da so njihovi izumi brezhibni. Ko začutiš v sebi posebno pravico, da bi spregovoril, spregovori! Vendar prej premisli komu boš govoril. Ne prikrajšaj se za dolžnost biti pošten do samega sebe. Nauči se odpovedati srečanju s tistimi, ki te jemljejo za hrano svojim kompleksom. Umesti se med ljudi, ki te bodo razveseljevali s svojo modrostjo in z optimizmom vlivali upanje in ti dovolili, da tudi ti nekaj poveš. Ko te daje notranja razdvojenost, poišči tisti košček sebe, ki se je v času vrenja ohladil, strdil in kristaliziral v dragoceno rudnino, majhen kristal, ki ti notranje razsvetljuje prostor. Ko se ti vse obrača na glavo, se nasmej svoji nerodnosti. Razpri naročje tistim željam, ki te bodo izpolnile, ne pa tistim strastem, ki te bodo potešile. Svoje duhovne moči lahko uporabiš tudi na alternativni način. Vse se spreminja, tisto ljudstvo, ki ga je nekoč Hegel imenoval sodrga, se danes imenuje marginalizirane skupine; tiste, ki jih je Hegel imenoval demiurge resničnosti, so danes bohemski intelektualni kastriranci. Pravih intelektualcev skorajda ni več, ker so se utopili v vodnjakih zlatnikov in se tam kopajo s poželjivimi ženskami. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net