Na pragu Nove Dobe 11.zadnji del

četrtek, 1. maj 2008 @ 05:02 CEST

Sončni mrk 11.08.1999 . Šest dni pozneje je bil potres v Turčiji, na poti, kjer je šla Lunina senca.Zelo nenavadno je, da relativna velikost Lune ustreza natanko relativni velikosti Sonca na nebu, kar omogoča popolni mrk in videnje korone.

Veliki solarni cikuls 25.920 let je holografska kontrola dimenzionalnih frekvec, ki se izlivajo iz galaktičnega centra in vibrirajo v sončnem sistemu. Zaradi lastnosti vibracij etra je vsak planet multidimenzionalno telo, ki vsebuje geometrične kristalinske oblike, ki so zavestne oblike energije in holografska projekcija Enega.

Vse geometrične oblike so prepletene v energetske mreže, katerih frekvenco kontrolira Sonce preko Velikega Cikla ali Diha Božanskega. Višje dimenzijska energija nastaja tudi ob konjunkciji Jupitra in Saturna.

RA je povedal, da so nekoč obstajal planet Maldek ali Tiamat, ki je eksplodiral pred 500.000 leti zaradi vojne. Ostanki planeta so pas asteroidov med Marsom in Jupitrom ter kometi. RA pravi, da je 50% ljudi na Zemlji prišlo iz planeta Tiamaat. Eksplozija Tiamat je porušila harmonično strukturo orbit planetov v sončnem sistemu, ki je nekoč imel Božansko in čudovito elegantno harmonično matematiko. Pred eksplozijo se je ciklus konjunkcije Jupitra in Saturna natanko ujemal z ciklusom Sončnih peg, zdaj pa je zamik za 54 dni, ker so bili planeti ob eksploziji  vrženi iz svojih orbit. Pred eksplozijo je tudi čas kroženja Zemlje okoli Sonca bil 360 dni, kar popolno ustreza krogu 360 stopinj. Mnoge  stare kulture so ohranile 360 dnevni koledar in so na koncu dodale 5 dni. Takrat je bila precesija Zemlje natanko 25.000 let ali 9 milijonov dni, kar je harmonija števila 9, ki je najbolj popolno število ali trojno trojstvo. Koledar Mayev je ohranil opazovanje idealiziranih harmoničnih ciklusov Sonca, ki izražajo preprost in eleganten Božanski načrt kreacije.

V 19. stoletju so našli ostanke knjižnice sumerskega kralja Asurbanipala, ki je živel 669-626 BC. Odkrili so Ep o Gilgamenshu in astronomske podatke. Sumerci so uvedli šteje dni, ur in sekund na osnovi števila 60. Imeli pa so tudi skrivnostno število, ki se imenuje Niniveh konstanta in s katero se lahko izračuna do sekunde natančno čas orbite vsakega planeta ali kometa v sončnem sistemu ter ciklus sončnih peg kot tudi čas rotacije galaksije. Niniveh konstanta temelji na številu 70, ki je sedem krat pomnoženo s številom 60. To je harmonična vibracija števil 6 in 7 na vrhu oktave vibracij. Niniveh ciklus so poznale tudi Maye, le da so oni spremljali harmonijo števila 13.

Drugo pomembno število je 5 in 5x5 = 25, ki je povezano z Veliko piramido. Numerološko je število 5 iniciacija v skrivnosti vesolja, število 25 pa je ogromno povečanje stopnje te iniciacije. 25 je tako število Mesije in Vnebovzetih Mojstrov. Harmonična števila imajo duhovni pomen, ki izhaja iz Uma Boga  in konec Velikega solarnega ciklusa pomeni iniciacijo in prehod v višje stanje zavesti v sončnem sistemu. Sončni sistem ima vkodirano sporočilo velike spiritualne globine in izraža Božansko Harmonijo. Drug zvezdni sistem B1257, ki so ga odkrili astronomi, ima planete z isto lego kot naš sončni sistem, vključno z Niniveh konstanto, zato lahko rečemo, da je ta multidimenzionalna harmonija univerzalna.

Pluton je varuh časa za Veliki solarni ciklus. Na vsakih 25.000 Plutonovih let se vsi planeti postavijo v isto linijo. Ta dogodek je resnično merilo harmoničnega pulsiranja Sončnega sistema.

Materija je 99,9999% prazen prostor in 0,0001% tudi ni trdna snov, pač pa je eterska zero-point energija zavesti. Atom je tudi harmonični izraz barve, zvoka in geometričnih vibracij, tako kot celotni Sončni sistem na makro nivoju. Vrtenje galaksije pa kontrolira frekvenco energije znotraj svojih delov in solarne cikluse.. Veliki solarni ciklus in Niniveh ciklus so dejansko sence počasnega spiralnega gibanja sončnega sistema skozi različna področja galaksije.

Celo vesolje sestavlja morje svetlobnih kroglic, ki jim pravimo delci zavesti. Te kroglice so lahko stacionarne kot stoječi valovi ali pa se premikajo s svetlobno hitrostjo, ko postanejo premični valovi ali fotoni, ki so vidna svetloba. Čeprav se zdi, da se stoječi valovi ne premikajo, pa imajo dinamično notranje gibanje na določenem nivoju frekvence. V tretji dimenziji ali gostoti je svetlobna harmonija št. 144 in hinduistična kozmologija pravi, da svetloba v naši dimenziji oblikuje octahedrone.. Gibanje velikih teles, kot so planeti ali zvezde ustvarja harmonije, ki k sebi pritegujejo eter in oblikujejo stoječe valove znotraj sončnega sistema. Harmonije se porazdelijo okoli centra gravitacije, kot je Sonce ali center galaksije. To pomeni, da velika masa k sebi priteguje svetlobo etra, da lahko vzdržuje svoj obstoj in na ta način postaja lijak za etersko snov v okolju, tako kot področje nizkega pritiska v atmosferi k sebi priteguje zrak pod visokim pritiskom in tako ustvari nevihte. Ko imate lijak, ki se giba, kot je gibanje planeta ali galaksije, to povzroča motnje v okolici in ustvarja vibracije, tako kot motorni čoln povzroča valove na morski gladini. Motnje v eterski energiji pa so vibracije, ki se izražajo kot svetloba, zvok in geometrija.

Osnova koledarja Mayev so konjunkcije Jupita in Saturna ( konjunkcija= bližina ), ki pa se vedno zgodijo v treh točkah solarne orbite, ki ustvarjajo veliki enakostranični trikotnik s Soncem v sredini :

Uranova 84 let dolga orbita razdeljena na štiri dele oblikuje kvadrat, ki se ujema z dobo katun v koledarju Mayev. Tudi drugi planeti oblikujejo geometrije kot so pentagoni ali heksagoni. Tako rotacije planetov in Sonca oblikujejo prepletene harmonije. Nekatere harmonije se gibljejo počasi v primerjavi z gibanjem Zemlje, tako da Zemlja potuje skozi področja večje ali manjše gostote energije znotraj sončnega sistema in to je osnova astrologije. Te energije predstavljajo arhetipe zavesti.

To je podobno žitnemu krogu, ki se je leta 1997 pojavil v Angliji :

Spirale so odraz gibanja Platonovih geometričnih teles. RA pravi, da je gostota matematični izraz. Oktavo sestavlja sedem gostot in vsaka gostota ima sedem pod gostot in vsaka podgostota ima sedem podgostot in tako v neskončnost. To so fraktali. Ena od temeljnih lastnosti fraktalov je, da so sestavljeni iz spiral, ki oblikujejo Platonova geometrična telesa v vsakem delčku holograma. Primer fraktalne geometrije, ki nastaja v kaosu je Mandelbrot Set :

Celotna galaksija se vrti okoli središča. Zunanji deli galaksije potujejo z enako relativno hitrostjo kot notranji, kot en med seboj povezan disk.  Galaksija se zavrti enkrat v 225 milijonih let. V sončnem sistemu pa ni tako, ker Pluton ne potuje tako hitro kot Merkur. RA pravi, da ima vsak planet različen ciklus glede na delež inteligentne energije, ki deluje kot ura. Čas-prostor sončnega sistema zdaj planetom omogoča spiralni premik v čas-prostor višje frekvence. Ljubezen, ki ustvarja Svetlobo in postane ljubezen-svetloba teče v planetarne sfere v skladu z elektromagnetno mrežo ali točkami vstopa. Ti tokovi so nato na razpolago posamenzniku, ki je tudi mreža elektromagnetne energije ali točk vstopa
( čaker )

Popačene misli človeštva povzročajo, da ti tokovi ne tečejo pravilno in niso usklajeni z vibarcijo ljubezni-svetlobe ki se izliva iz kozmičnega nivoja. Vendar zdaj čas-prostor spiralno premika sončni sistem v vibracijo četrte gostote. Planetarna mreža  zato elektromagnetno usklajuje svoje vortekse za sprejem tokov kozmične energije, ki se izražajo kot vibracijska mreža in na ta način bo Zemlja magnetizirana v četrti gostoti.

Solarni ciklusi pomenijo, da se dogodki ciklično ponavljajo, vendar ne v isti obliki ampak v dvigajoči se spirali. Podobni dogodki se manifestirjao v novi obliki, vendar imajo iste globoke korenine. Je povezava med harmoničnimi števili, phi spiralo in dogodki v civilizaciji. Raziskovalec Masson je tako ugotovil direktno povezavo med rimskim vladarjem Cato in predsenikom ZDA Carterjem ter med političnimi dogodki v času Rima in aktualnimi dogodki.

Atlanti so imeli znanje o teh ciklusih in so ga tudi vgradili v Veliko Piramido. V njej je v kamnu zapisana zgodovina zadnjih 4000 let in 1000 let prihodnjosti. Ti zapisi niso v besedah ampak v numerološkem matematičnem sistemu. Številke, ki imajo določen pomen in geometrične oblike pa lahko prevedemo v besede.

RA  pravi, da je galaksija bitje z osebnostjo, ki ji pravimo Galaktični Logos. Ona razvija zavestna bitja, ki se ravzvijajo in vračajo v Božjo zavest. Galaksija ima matrico za oblikovanje človeških bitij in vse zvezde so natanačno uglašene s svojimi energetskimi valovi, ki zagotavljajo pojav zavestnih bitij, kot je človek. Sonce aktivno oddaja spiralno valovanje, ki vzdržuje planete v določenih orbitah. In po principu hologorama ali fraktalov so znotraj sončnih valov vse manjši in manjši valovi, vse do nivoja DNK in podatomskih delcev. Galaksija je uglašena tako, da oblikuje DNK  na optimalnih planetih. Tam najmanjši sončni valovi zberejo skupaj planetarno snov in oblikujejo DNK molekule življenja. DNK je val in val je DNK. Najprej je obstajala spiralna svetlobna energija DNK in okoli nje so se zbrale fizične molekule, ko je bil planet na določeni frekvenčni poziciji. Galaksija je uglašena tako, da oblikuje človeško DNK na planetih, kjer le dobi ustrezne pogoje.

Darvinova teorija ne velja, ker je DNK preveč komplicirana, da bi bila produkt naravnih mutacij. Dr. Crick, en od prvih raziskovalcev DNK pravi, da evolucija na planetu ni imela dovolj časa za produkcijo tako komplicirane DNK, kot je človeška. Trenutno človek ne uporablja 97% DNK, ki pa vsebuje potenciale za energetsko sturkturo višjih dimenzih, za večjo čustveno globino, zaznavo, intuicijo in občutljivost. Vnebovzetje je kozmični dogodek, ki ga napovedujejo vse glavne religije. Energija v celem sončnem sistemu narašča in transmutira življenje na planetu.

Sonce je kot luknja v energetskem polju Galaksije, iz katere teče ven energija iz višjih nivojev, ki jo mi vidimo v obliki svetlobe. Na Soncu ne poteka jedersko izgorevanje, saj je število oddanih neutrinov premajno za jedersko reakcijo. To znanstveniki vedo že 30 let in problema manjkajočih neutrinov še niso rešili. Sonce ni jederski reaktor, pač pa je kozmična energija Kreacije. Iz Sonca izhajajo koncentrične vibracije, kot valovi na jezeru, ki vzdržujejo orbite planetov. Ko Sonce zvišuje nivo energije, se fizična velikost  planetov povečuje. To se imenuje Tektonika globalne ekspanzije. Planeti se tudi počasi oddaljujejo od Sonca v prehajajo v področja višje vibracije, ki jih predstavljajo večje krožnice. Ko Zemlja prehaja v višji nivo energije, se širi v velikosti in energija v sredici Zemlje narašča. Povečanje valovne dolžine planetarne spirale spremljajo izbruhi energije iz Sonca. Ti izbruhi imajo kvalitete radiacije in inteligence.  V hinduizmu se to imenuje Somvarta ogenj. To se je dogajalo že v preteklosti. V 50 milijonskih interavlih je prihajalo do izginotja življenjskih vrst na Zemlji. Nato pa so se nenadoma pojavile nove, višje razvite oblike.

Astrobiologi so ugotovili, da je pred 65 milijoni let  v času masovnega izginotja vrst, ko so izumrli dinozavri, nastopila kaotična sprememba v resonančnih frekvencah sončnega sistema. Ta sprememba je vplivala na spremembo vseh orbit notranjih planetov. V tem času je velika celina na Zemlji razpadla na več kontinentov, gladina morja pa je padla. Skorja Zemlje je razpokala in morje je odteklo v nove razpoke. Spontana evolucija ob prisotnosti nove energije se dogaja v celotnem sončnem sistemu. Sonce je zdaj pripravljeno za preboj v nov nivo energije v galaksiji. To se ne dogaja vedno. RA pravi, da zdaj prihajamo na konec 75.000 let dolgega galaktičnega ciklusa. Ko se galaksija razvija, obdaja zvezde z vse višjimi nivoji energije. Intergalaktični prostor okoli sončnega sistema je tako vse bolj nabit. To energijo Sonce absorbira in jo oddaja v sončnem sistemu. Tako je sedanji proces vnebovzetja aktualen za vse življenje v tem delu galaksije in ne samo za Zemljo.

Vnebovzetje je neizogibno. To kažejo spremembe v sončnem sistemu. Solarna aktivnost je zdaj izjemno močna, sončni izbruhi presegajo vse merilne lestvice in sežigajo satelite v orbiti Zemlje. Znanstveniki sploh ne morejo izmeriti njihove jakosti, ker presegajo vse zmogljivosti inštrumentov za merjenje. Kvaliteta prostora med planeti se spreminja in bolje prevaja energijo Sonca kot prej. Protoni iz Sonca zdaj potujejo 400% hitreje skozi naš sončni sistem kot v preteklosti. Samo Sonce se spreminja. Njegovo magnetno polje se je povečalo za 230% od leta 1900. Vidna plasma energija v prostoru med planeti postaja bolj svetla.

 Atmosfere planetov se spreminjajo. Atmosfera Marsa je postala 2 x gostejša, Luna dobiva 6000 km debelo atmosfero iz natrija, ki je prej ni bilo.. V zgornji plasti atmosfere Zemlje nastaja plast plina HO ( vodikov oksid ), ki ni povezana z civilizacijskimi emisijami plinov Venera je postala bolj svetla. Jupiter je dobil tako visok energetski naboj, da je nastal vidni pas ionizirane radiacije med Jupitrom in njegovo luno Io. Magnetna polja vseh planetov se jačajo. Jupitrovo magnetno polje je 2x močnejše, Uran in Neptun sta svetlejša in imata močnejše magnetno polje ter sta imela menjavo magnetnih polov za 40 in 50 stopinj.

Vse te spremembe v sončnem sistemu lahko razdelimo na :

• atmosferske spremembe
• spremembe elektromagnetnih polj
• povečanje sijajnosti

Na Zemlji imamo 500% povečanje vulkanske aktivnosti od leta 1875, potresna aktivnost se je povečala za 400% od leta 1973, naravne nesreče so se povečale za 410% od leta 1963 ( orkani, cunami valovi, tornadi ) tako se spremembe ne dogajajo samo na Zemlji, ampak v celem sončnem sistemu. Svetleča plazma na sprednjem robu sončnega sistema se je pred kratkim povečala za 1000 %. To kaže da se sončni sistem premika v področje visoko nabite energije, ki aktivira plazmo in teče v Sonce, ki jo nato oddaja znotaj svoje ekliptike. To viša energijo v medplanetarnem prostoru, zaradi česar sončne energije hitreje potujejo in energetizirajo planete. In ta energija je zavestna in spreminja življenje na planetih. Spreminja DNK in to je vzrok evolucije v zgodovini. Vse to se zdaj dogaja in se jača, dokler se ne bo zgodila dimenzionalna sprememba. Prišlo bo do ekspanzije temeljni harmoničnih valovnih dolžin, ki jih oddaja Sonce. To povečanje emisij energije Sonca bo spremenilo temeljne lastnosti materije v celem sončnem sistemu. Planeti se potiskajo malo dlje od Sonca in atomi in molekule, ki sestavljajo planete se fizično širijo in planeti se širijo.

Konec

The Shift of the Ages by David Wil*censored*, junij 2000  

Prevod: Radmila Čučak
Original najdete na: http://web.archive.org/web/20020118181115/http:/ascension2000.com/

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/2008032618502414