»Bolje bo, da ne govoriš prav veliko,
sicer bo prišlo na dan tudi tisto, česar se bojiš…«
si mi nekoč dejal –
pridih resnobe treščil v pričakovanje je romantike.
»Ne lepi se na nikogar, da ne zabredeš v odvisnost,«
si me še opozoril –
vem, kaj je ostalo skritega v ozadju.
»Tvoje šibkosti lahko, kadarkoli se mi zljubi, zlorabim, da se ti
maščujem za to, da se me oklepaš, kot da živiva v najlepši simbiozi,«
si še pripomnil –
med vrsticami sem razbrala tvoje iskanje neodvisnosti.
Nisi pridigar, vendar si tvoje besede vzamem k srcu.
Nisi moj idol, vendar te nehote posnemam.
Nisi nezmotljiv, vendar imaš največkrat prav.
Nisi narcisoiden, vendar imaš dovolj zdravega egoizma.
Nimaš enakega gledišča, vendar me elegantno dopolnjuješ.
»Bolje bo, da ne govoriš prav veliko,
