Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080211204828562




Kako do radostne osnovne šole in čiste Slovenije?

ponedeljek, 11. februar 2008 @ 20:48 CET

Uporabnik: Pozitivke

ELIZA TEACHING WITH PASSION
ODGOVORI IN REŠITVE OPISANI V NOVI KNJIGI:
ELIZA 2: ŠOLA, NAJLJUBŠI IN NAJRADOSTNEJŠI KRAJ ZA OTROKE
KNJIGA O RADOSTNI ŠOLI, KI JE  SINONIM ZA ŽIVLJENJE. KAKRŠEN ODNOS IMAMO DO UČENJA, IMAMO KASNEJE DO SEBE, ŽIVLJENJA IN OKOLJA

Drzen naslov - RADOSTNA ŠOLA, se ti zdi to izvedljivo?
Seveda, če ne, ne bi tega napisala. Verjamem v nekaj, v kar večina še ne more verjeti. Zame je radost povezana s pozitivnim odnosom do učenja, povezana je z ustvarjalnostjo, z radovednostjo. Povezana je tudi z umskim naporom, fizičnim delom, zdravim dvomom-zdravo neposlušnostjo, vztrajnostjo, z iskanjem sreče.

V čem je izvirnost in edinstvenost tega modela ?
Eliza 2 zajema celo Slovenijo kot praktično učno okolje in je  namenjena vsem slovenskim otrokom. Vsi se moramo potruditi, da bomo teoretična znanja pretvorili v prakso. CELA SLOVENIJA se bo vključila v izpeljavo pravih pogojev za otroke: prijazen dom, radostna šola in čisto okolje. Skupna naloga, uresničljiva z Novim Eliza zakonom o radostni šoli.
Odnos do okolja in sočloveka je najboljši pokazatelj resničnega napredka.
Dober učitelj je tisti, ki uči to kar sam uporablja. Ne uči vsega kar zna. zato imamo danes druge medije.
Nastaja pa že Eliza 3, namenjena vsem otrokom sveta, kjer bo cel svet opisan kot učno okolje. Cel svet je kot učilnica, kjer lahko vidimo, kako smo uporabili ali pa zlorabili vsa naučena znanja.

Ali si si sama napisala mnenje o sebi, mar ne naredijo to drugi?
Kdo pa me najbolje pozna? Jaz sama. Vsak vidi v drugem ponavadi to, kar vidi v sebi (nasmeh), si predstavljaš kakšno oceno bi dobila..Najbrž bi ostala brez nasmeha.
Da bi me drugi spoštovali, bi morali spoštovati sebe, in tako bi najbrž šele z nagrobnika prebrala to, kar po smrti napišemo našim nepozabnim sokovom življenja. In zavedam se, da je vsak pogumen in ustvarjalen človek enkraten, edinstven.
Eliza učitelj ve sam zase kdo je. Zato ne rabi zunanjih potrdil. Če se sam ne ceni, mar bo cenil otroka, ali pa sogovornika? Če učitelj o sebi ne misli, da je čudovito bitje, mar bo tako mislil o otroku?  Ne bo. Samoiniciativnost in samopodoba sta odraz asertivnosti, pogumnosti in notranje moralno-etične integritete. Brez tega je učitelj vezan na zunanje kriterije, ti pa običajno ubijajo spontanost in zastrupljajo odnose.

Ali to pomeni, da učitelj/starš, ki se ne ceni, ne ceni otroka?
V praksi je tako. Šele ko sebe cenim, lahko cenim druge in šele takrat tudi poskrbim za prave pogoje, da se tudi otrok razcveti v osebnost, ki se bo cenila.

Kako sprejemamo Slovenci Elizo 2?
Tako kot smo sprejeli Kojca, kar je tako lepo povedala Majda na jan. ljubljanski promociji. Ali pa Janeza Svetino. V bistvu je nesprejemanje Elize, tudi zavračanje Svetine in s tem zavračanje našega slovenskega znanja. Že v Elizi 1 sem napisala, da sebe ne cenimo, zato ne cenimo naših biserov. V bistvu ne gre samo za cenjenje, ampak za ta občutek povezanosti, sodelovalnosti, ki ga prepametni umi niso sposobni, ker se stalno neg.primerjajo, tekmujejo. Sodeluješ, ko se drugega ne bojiš.

Kako bojiš? Ali se te kdo boji?
(nasmeh do ušes). Si moreš misliti, da se mene, ki sem taka piška, res nekateri menda bojijo. V bistvu se ti bojijo sebe. Jaz sem menda preveč direktna, preveč resnicoljubna, kar se izključuje. Ali si resnicoljuben, ali pa nisi. Za večino sem njihovo ogledalo, pred katerim ni več sprenevedanja. Delujem za otroke in ni potrebno, da bi ščitila odrasle, ki se pogosto obnašajo v vlogi žrtve, pa niso. Le razvajeni smo preveč. Navajeni na neodgovorno ravnanje, vedenje, za pasivno »izbiro«.

Mar ni običajno, da drugi napišejo recenzijo, da ocenijo projekt?
Ravno najbolj pametni ljudje, ki bi napisali strokovno korektno recenzijo, niso običajno v stanju dojeti namena, ampak jim je tako kot večini samo pametnim znanstvenikom pomembnejša forma od vsebine. Prepametni ljudje so preveč v umu, zato se preveč primerjajo, tekmujejo in niso v stanju biti preprosti, kar je najtežje.

Kje lahko začnemo, da bi ustvarili to, o čemer pišeš?
Vsak pri sebi. Dokler bomo čakali, da nam bodo DRUGI ustvarjali pogoje, da bodo drugi naredili to, kar lahko sami, bomo iskali izgovore za lastno nedejavnost.
Kar pa ne pomeni, da ne zahtevamo sodelovanja in odgovornega obnašanja od tistih, ki jih zato plačujemo. Vsi moramo začeti sodelovati, to pa je proces, dolgoročno edini pravi..

Zakaj toliko govoriš o radosti.
Kjer je radost, radi ostanemo (rad-ostan). Bistvo življenja je radost, je barva centra ustvarjalnosti, ki se celo imenuje sakralni center, ki pa je pri večini ljudi poškodovan. V nas se podobno kot v naravi pretakajo sokovi, ki so postali podobni utrujenim  rekam, kot one smo polni strupov. Naša telesa so kot užaljeni gozdovi, ki jih uporabljamo kot stroje. Naše duše pa so kot podhranjene cvetlice, ki smo jih posadili v majhne lončke, jih zaprli v betonske kletke, one pa hrepenijo po svobodni prostranosti matere Zemlje.
Kjer je prava radost, je tudi prava bolečina. Ker pa bolečine nočemo, nočemo trpljenja, nočemo čustev, tako tudi radost ne najde svojega doma. Ko surovost sveta uniči našo nežnost, bi rabili modre odrasle mentorje – arsovce in to je tudi ena od Elizinih nalog. Nimamo pravih korenih, zato tudi ne znamo konstruktivno reagirati, ko pride stiska.
Dokler kot učit/starši ne začutimo našega notranjega otroke, ne čutimo stisk »zunanjih otrok«. Če ne čutimo sebe, ne čutimo drugih.

Zakaj si tako vztrajna, mar ni to že vsiljevanje?
Najbrž res. Toda dokler ne najdem koga, ki ima boljšo vizijo za vse otroke in za Slovenijo, ne bom odnehala. Dajati informacijo o tem, da imam rešitev, da imam vizijo, ni vsiljevanje. Drugim dajem možnost, da odgovorno izberejo. Kako pa naj izberejo, če ne bi vedeli, da Eliza obstoja. Ko pa zvedo za Elizo, pa upam, da bodo slabo spali tisti, ki imajo v rokah vse možnosti, da jo tudi formalno izpeljemo.

Kako se počutiš
Kot orlica, ki jo hočejo spremeniti v vrabčka in to ljudje, ki so tudi sami orli, pa se tega ne zavedajo

Ali bralci dojemajo Elizo?
Čisto vsak jo je v stanju dojeti, napisana je v preprostem jeziku. Kar rabimo je le čas in željo, da se poglobimo vanjo, da vključimo naš dvom, naša razmišljanja in da nas spodbudi k soodgovornemu skupnemu izgrajevanju pravega temelja družbe.
Toda za takšno branje smo leni, sploh pa za ustvarjanje lastnega mnenja. Naša žaba, navada je postala miselna lenoba. Tudi um je tako kot telo treba trenirati, da ga uporabljamo. Kar čakamo, da nam bodo drugi prežvečili in nam povedali, če je knjiga v redu.

Pa je dobra?
Seveda, boljša od prve. Pravijo, da je kot učbenik, ki ga je treba brati počasi, to si mi ti rekla. Da je brevir za vse starše/učitelje. Jaz pravim Elizi 2 manifest za vse Slovence.

Kaj zate pomeni odgovornost
Odgovoren državljan je v vlogi odgovornega starša stranka, ki izbira dobro šolo, ki se izobražuje za sodelovalno komunikacijo. Odgovorni učitelj se bori za avtonomijo pri svojem delu, je pogumen, uči z zgledom – in uči to, kar tudi sam uporablja. Učenca pa vodi v proces samoodgov.učenja, kjer učenec sam sebi postaja učitelj in s tem drugim.

Mar ni beseda dresura prekruta?
Beseda ni prekruta, posledice pa so. Tudi zato, ker so tako splošno razširjene po celem svetu, da smo se na to navadili (žaba sindrom). Karkoli vodi v slepo poslušnost, ki je posledica dresure, vodi v nedemokracijo, vodi v zlorabe, tako na odnosni kot na okoljski ravni. Srečen človek ni nasilen, ne do sebe, ne do okolja. Če pogledamo okrog sebe, smo zelo nezadovoljni, kljub standardu, ki mu očitno ni sledilo pravo zadovoljstvo. Tu so deficiti, manjka nam socialni in duhovni kapital.

Kaj pa znanje, ga imamo preveč ali premalo?
Znanje kot podatek spada v materialni kapital in če ni uporabljeno, bolj škodi kot koristi. Le pravo, uporabno in uporabljeno znanje ima pravo moč. Imamo premalo pravega znanja, preveč pa nekoristnih podatkov. Po OŠ imamo preveč poslovnih odnosov, premalo pa zdravega postavljanja meja in radostnega dela in učenja.
Če ne znam misliti s svojo glavo, tudi ne znam sam poiskati pravega znanja. Samo materialno znanje zahteva le materialne pogoje in standarde, ki so merljivi, medtem ko celostno znanje zahteva celostne pogoje. Ravno standardi socialnega in duhovnega kapitala niso merljivi, zato so tudi težje opisljivi, so pa pravi le, ko jih vsi soudeleženi živijo. Torej delujejo z zgledom.

Humor, je zaželen ali nerazumljen?
Kar oboje. Če smo preveč resni, smo sigurno preveč v umu, v egu. Pomembno nam je nebistveno, ki pa nikoli ne more postati bistveno.
Bistvo je razumevanje in poznavanje nas samih. Ko sebe poznam, ko se sprejemam, se ne bojim pošaliti (tudi) na svoj račun. Resni ljudje ne razumejo kvalitete humorja, bojijo se bližine, ki ga le ta lahko ustvarja.

Zakaj je pravi eliza učitelj tudi okoljevarstvenik?
Drugače si učitelja sploh ne znam predstavljati. Če ne smo le teoretiki. Če pa hočem znanje uporabljati, ga lahko le v okolju in »merim« ga z medosebnimi odnosi. Dokler okrog nas prevladujejo neodgov. vedenja, so temu primerni neodgov. odnosi. Zaenkrat si še nagrajen, če si podrejen in poslušen. Eliza učitelj pa je pogumen, pošten, asertiven in sodeluje- kar pomeni, da samoodgov. sprejema odločitve, ki se tičejo čistega okolja, radostne šole in s staršem goji odnos, ki omogoča obojestransko razumevanje otrokove učno-vzgojne situacije. Za uresničitev tega se uporablja Novi Eliza zakon o radostni šoli, ki bo objavljen tudi na spletu, kot tudi obe knjigi.

Ali se nadzor in radost izključujeta
Neg. nadzor je strup za spontanost, je ovira za ustvarjalnost. Pravi »nadzor« ima lahko funkcijo razmejev.odgovor. in sodelovalni efekt. Prava radost sledi le dobro opravljenemu delu, naporu, ne pride sama od sebe. Večina pa išče užitke-izven sebe. Radost se rodi v nas. Edino v negotovosti nove izkušnje je pravo življenje, je iskra radosti, je navdušenje, ki ga moramo spet obuditi- vsaj v OŠ in domovih. Vsaj prvih 15 let naj bo za otroke šola koto podaljšek doma, kot kraj kjer dobijo prve informacije o tem, ali je življenje radost, ali poslovna tovarna. Za radost se moramo potruditi.
Šola je ogledalo našega življenja in mi njeno. Šola smo ljudje. in biti navdušen in vedno radoveden, je zame pomembnejše, kot biti samo uspešen. Časi in šola so takšni, kakršni smo ljudje, kakršne so naše misli. samo radostnim mislim bodo sledila radostna dejanja.

feb. 08, krajša verzija

ELIZA 2: ŠOLA, NAJLJUBŠI IN NAJRADOSTNEJŠI KRAJ ZA OTROKE,
avtorica: Tinka Podjavoršek Ankaran, dec. 2007, 269 str.
prodaja:Libris Koper

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20080211204828562







Domov
Powered By GeekLog