Že dolgo pišem z ošiljenim korenom svoje duše.
*
Bog mi je otežil ramena z nebesi, saj je v njih vedno več bogatih Slovencev.
*
Ne vem s kakšno pravico so lastovke odletele in me pustile samo.
*
Dokler svinčnik ni v celoti prekrvavljen, ne morem pisati o krivicah.
*
Kot otrok je pila dekstrozo, sedaj pije sladko vino za ostarele device.
*
Binglja zasanjana, pripeta na nebo, da ne pade trezna na zemljo.
*
Mačka preboleva, da mu ni treba lajati.
*
Pojdi sedet na prazno klopco, dokler se nanjo ne uleže klošar in ne zasmradi kruha v košari za smeti s tvojo vestjo.
*
Vprašanja je gostila z odgovori, pogledala je na uro, ki molku ne more izmeriti časa.
*
Medtem ko mu je dajala, je vztrajal na negativnem odgovoru, v očeh mu je videla pohlep.
*
Dež, izobilje božjih solza in klicajev.
*
Pod naloženim molkom tli prepir.
*
Preveč zaraščen spomin rad mutira v ideologije.
*
Človekova zavest je črna luknja, v katero izginjajo svetovi podob, ki zrcalijo njihovo starost na obrazu.
*
Kako hitro je prišlo do osamosvojitve in kako dolgo traja čas do osvoboditve.
*
V strasti tiči modras, ki te hoče pičiti v hrepenenje.
*
Božič niso prigrinjki s potico in šunko z odsotnostjo ljubezni.
Že dolgo pišem z ošiljenim korenom svoje duše.
