|
Napisala: Gabriel S & Nuška
ON:
Danes mi sen ne gre na oči,
čeprav se želijo zapreti,
tihe mu sence pijejo kri,
ker hočejo v temi živeti...
ONA:
Ko se dan v noč prevesi
spomin me k tebi odloži,
vračam tiho se v tvoje misli,
občutiš me in ne zapreš oči...
ON:
V črno temo gledam,
saj z njo si vsa ovita
in komaj se zavedam,
da že jutro zunaj svita...
ONA:
Zlati prah temnega neba
prebuja tisočletne sanje
in vse dokler se ne najdeva,
bo polagal mene - tebi, vanje...
ON:
In ko prah meso bo spet postal,
v pljuča zopet bo zaplaval zrak,
da nikoli več ne bom obstal,
za vedno tvoj bo moj korak...
ONA:
Takrat se snideva spet
in zagotovo drugačen bo Svet,
bodo Angeli padli vstali,
ljubili kot včasih so znali.
ON:
S sijočim obrazom, beli, umiti,
brezmadežna krila, čisto srce,
še enkrat se morajo v naju ljubiti,
preden spet iskra življenja umre...
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20071127154012220
Domov |
|
Powered By GeekLog |