|
||||||
|
|||||||
Če pogledamo okrog sebe, se zdi, kot da smo samo v paru lahko celota, da nam samo partnerski odnos prinaša zadovoljstvo. Kljub temu pa se vse več ljudi odloča za samsko življenje, saj ugotavljajo, da sreča ni vedno v dvojini.
Ženske, ki se najkasneje do petindvajsetega leta niso poročile, so v še ne tako oddaljenih časih veljale za jalove, nesposobne in v najboljšem primeru čudaške. Kljub temu, da se pogled družbe na takšne ljudi ni bistveno spremenil (še posebej, če gre za ženske), se vse več ljudi odloča za samsko življenje, to pa prinaša tako prednosti kot slabosti.
Po statističnih podatkih je v Evropi vse več samskih gospodinjstev, čeprav gre večinoma za vdove in vdovce, ki so ostali sami po smrti partnerja. Klub temu pa je vse več tudi mladih, ki živijo sami. Deloma to lahko pripišemo dejstvu, da se ženske vse bolj osvobajajo tradicionalnih vlog, kot je kuhanje, pranje in nenehna skrb za otroke. Razlogov za samsko živlenje pa je še precej več.
Je samskost modna?
Predvsem mladi lahko jemljejo samskost tudi kot življenjski stil, kot nekaj, kar je trenutno "in". Ko je po seksualni revoluciji seks postal užitek, ne le zakonska naloga vsake ženske, se je ženska zavedla, da lahko preživi tudi brez moškega. Seksualnost je tako postala lastnost posameznikov in njihovih medsebojnih dogovorov.
V zvezi, vendar neporočeni
Med mladimi so se v zadnjih desetletjih močno spremenili tradicionalni vzorci oblikovanja družinskih skupnosti. V današnjem času si mladi precej pozno ustvarijo svojo družino, zato pa dalj časa živijo doma skupaj s starši.
Začetek življenja v lastni družini se vedno bolj odmika v pozna dvajseta in zgodnja trideseta leta, ugotavljajo tudi na Statističnem uradu Slovenije. Če primerjamo statistiko neporočenih v zadnjih treh desetletjih, opazimo skokovit porast skupine neporočenih. Vendar ne gre preprosto za to, da bi ljudje uživali v samskem življenju. Dejavnikov je verjetno več. Recimo ta, da se podaljšuje življenjska doba in da je veliko ljudi samih na stara leta. Pa tudi to, da danes ni več linearnega življenjskega poteka, ki je sledil točno določenim življenjskim obdobjem: rojstvo, otroštvo, mladostništvo, odraslost, šolanje, služba, poroka, otroci, odraščanje otrok, prazno gnezdo … Življenjski potek je postal nepredvidljiv in posamezna obdobja niso tako preprosto določljiva, ob tem pa se seveda tudi rahljajo vezi družbenih konvencij, pravil in norm. Določena obdobja, npr. mladost, se podaljšujejo, nekatera obdobja se ponavljajo (npr. ponovno poročanje).
Samski za "določen čas"
Opazen je tudi pojav podaljševanja mladosti, ki ga omogoča življenje pri starših do 30. leta ali pa še čez. Ta pojav ima več razlogov: izobraževanje, udobje življenja pri starših, pa tudi materialni razlogi, sa so stanovanja precej draga. Samskost je tako včasih tudi določeno obdobje v življenju. Čeprav to obdobje ni nujno vezano samo na mladost - velikokrat gre tudi za vmesno obdobje med posameznimi zvezami.
Kaj bosta rekli babica in soseda?
Ženske, ki že dolgo živijo same, so v očeh okolice pogosto negativno označene, češ da si ne morejo dobiti partnerja in da pri svojih letih še nimajo otrok. Družba nekako pričakuje, da bo vsaka ženska mati in da je materinstvo nekaj naravnega. Samskost oziroma odločitev zanjo pa je odvisna tudi od časovnega, zgodovinskega in kulturnega konteksta - samskost je v različnih kulturah različno organizirana.
Več samskih - manj otrok?
Ni nujno, pravijo strokovnjaki, saj rodnostnega vedenja ne smemo povezovati s pojavom samskosti. Ljudje se za otroke odločajo kasneje zaradi lastnih preferenc (izobraževanje, kariera, potovanja) ali zaradi pritiska delovne sile. Na odločitev vplivajo tudi materialne razmere, saj so mladi večkrat materialno odvisni od staršev, čeprav so socialno gledano povsem neodvisni - živijo življenja odraslih posameznikov. Nenazadnje pa je postal otrok tudi zelo zahteven projekt, saj je treba vanj vlagati več kot kadarkoli.
Vedno znova pa je treba poudariti, da samskost ne pomeni nujno tudi osamljenosti. Seveda je eden od vidikov samskosti tudi osamljenost, po drugi stani pa so lahko osamljeni tudi ljudje, ki živijo v partnerskih in družinskih skupnostih.
Prednosti in slabosti
Svoje razloge za samskost najde vsak sam, vendar je med prednostmi gotovo pomemebna ta, da lahko človek neodvisno razpolaga s svojim časom in da mu ni treba nikomur polagati računov. Poleg tega ima samski človek navadno več možnosti za razvijanje profesionalne kariere v primerjavi z nekom, ki je v partnerski ali pa celo družinski skupnosti - otroci so v tem smislu ovira. Tudi v zasebnem smislu lahko na samsko življenje gledamo z vidika prednosti: več prostega časa, več časa, ki ga lahko namenimo lastnim interesom, medtem ko so v družinskih in partnerskih skupnostih vedno potrebna usklajevanja, popuščanja in prilagajanja.
Partnerska razmerja so v današnjih časih vedno bolj zahtevna, zanje porabimo vedno več energije in časa, potrebne je vse več medsebojne komunikacije in sprotnih dogovarjanj, hkrati pa ni nobenih družbenih varovalk, ki bi zvezo držale skupaj. S tega vidika je samskost morda bolj preprosta in lažja. Vsi ti pozitivni dejavniki so seveda še bolj izpostavljeni, če gre za samskost, ki jo posameznik namenoma izbere. Če pa gre za stan, ki ni zaželen, pridejo bolj v ospredje negativni dejavniki oz. slabe lastnosti, med njimi seveda predvsem osamljenost in manjše možnosti za druženje.
www.siol.net
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20071025001550676
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
