Nadaljna degradacija in osiromašenje prostora Slovenske Istre
sreda, 23. maj 2007 @ 07:34 CEST
Uporabnik: narava
22. maj je evropski dan biotske raznovrstnosti in 24. maj je evropski dan parkov. Nič kaj lepe novice ne prihajajo iz Slovenske Istre iz Ankarana. Koprsko pristanišče je prestopilo desni kanal reke Rižane , kjer je še zadnji raspoložljiv prostor za vzpostavitev nove struge za reko Rižano – dolg iz leta 1982, ko so z gradnjo drugega luškega pomola reko z bodečo žico zaprli in najbolj bogati del reke – ustje in izliv v morje spremenili v odtok kanalizacije mesta Koper in odtok neprečiščenih odpadnih voda kemijskih obratov na Bivju- križišču Ankaran.
Napisano v naravovarstvenih smernicah iz leta 1994 za tretji pomol:
¨ Prostorski red - strukturna zgradba prostora:
Ustrezno bi namreč bilo ohraniti dejavnost Luke Koper v sedanjem ravninskem območju ( območju , ki ga razmejuje razbremenilnik Rižane od območja ankaranskega območja ). Raba prostora bi morala biti jasno razmejena, da bi ohranili čitljiv prostorski red.¨
Predsednik vlade Janez Janša je obljubil,da se pristanišče ne bo širilo na škodo zdravja ljudi in okolja. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je obljubljal državni lokacijski načrt – DLN, ki naj bi bil končan do konec tega leta 2007, kjer naj bi upoštevali mnenja stroke.
Kar naenkrat, pa so zgradili most preko desnega kanala reke Rižane, zasipajo poloje ob školjčni sipini za ¨začasno ¨ asfaltirano parkirišče za avtomobile. Smo res tako bogati, da nam ni mar za izumrtje hrošča Scarites tericola , Clivine ypsilon ( dve najdišči v Sloveniji – v dolini Dragonje in tu )v Sloveniji, klasnate tavžentrože , obmorskega lana , slanih travnikov, školjčne sipine in zadnjih filtrov – plitvin, ki nam čistijo morje v koprskem zalivu – morje se zbistri šele pri Bolnici Valdoltri .
Kje so razne odgovorne službe za varovanje narave, habitatov ogroženih rastlin in živali, krajinske krajine, morja,ARSO,…
V Piranu pravijo, da nismo tako bogati, da bi parkirali avtomobile ob morju,
tukaj v Ankaranu pa je prostora tudi za skladiščenje premoga ob morju.
Koprsko pristanišče se bo širilo do Ankaranskega križišča – Bivje. Kot potrebuje pristanišče prostor, ga potrebuje tudi reke Rižana. Še vedno je dovolj prostora za sožitje in vzpostavitev nove struge za reko ob Ankaranski cesti od Bivja do izliva v morje ob školjčni sipini v Ankaranu.Vendar gre karavana ¨slepo ¨dalje v imenu razvoja in nenasitnega kapitala in zakonov močnejšega ter vsako varovanje narave in prostora klasificira za nerazgledanost in fanatizem.
Od kdaj so naraven vrednote cokle – zaviralci razvoja ? Kdor uničuje reko, pokopava svojo prihodnost.
Sprašujemo se , kdo ne upošteva dialoga ? Ni potrebno iti daleč, samo do mosta čez reko Rižano mimo AMZS Bertoki ob rezervoarjih na Serminu in poglejte v reko, koliko živali je tu, reka ni več podobna reki in niti vsako mesečni pomori rib jih ne pomenijo nič. Vse to se izliva v morje.
V reki živijo jegulje, ki naj bi bile v Sloveniji zavarovane – prav tako njihovi habitati. Presekane so tisočletne selitvene poti jegulj. Brez upoštevanja naravnih zakonov in razumskih odločitev se nadaljuje degradacija Slovenske Istre in naravno, hidrološko, krajinsko in kulturno osiromašenje.
Imamo zadnjo zgodovinsko priložnost, da se reki Rižani vzpostavi nova struga ob Ankaranski cesti in pot ob reki od izvira do izliva v morje. Vse naslednje rešitve bodo precej dražje za vse nas.
Reka Rižana je bogastvo Slovenske Istre in naša naravna, hidrološka in kulturna dediščina.
Tako kot je jezik, je tudi okolje pomembno za narodov obstoj. Ko je eden ali drugi ogrožen ,
je potrebno ukrepati . Nismo več leta 1982, ko so kar tako zaprli reko Rižano z bodečo žico in jo spremenili v kanal greznice in neočiščenih tehnoloških voda. So nas pretekle izkušnje kaj naučile ?
Kar veselo praznujmo in nazdravimo evropskemu dnevu biotske raznovrstnosti in dnevu parkov.
Na zdravje park Dragonija, Kraški rob in Rižana.
Na zdravje Slovenija.
