Moje srce je zdaj pogorišče,
v katerem moj pogled
zaman po kotih te išče,
ker skrila si se v dim,
v plamene si se zavila,
pustila si le drobno sled,
ki tiho mi je razkrila,
kje zdaj tvoje je bivališče.
Vem, da želiš, da te najdem,
ker močna nit naju veže,
ne ena – na tisoče niti,
spletenih kot pajkove mreže.
Vanje sva se ujela,
iz njih več ne da se uiti,
a saj tega nisva želela...
hotela sva se le ljubiti.
Iščem te v zvezdah v vesolju,
vidim te v vodah deročih,
slišim te v vejah šumečih,
čutim te v solzah pekočih,
okušam te v meglah blodečih,
zaznavam te v grudah na polju,
sanjam te v sanjah morečih,
vonjam te v češnjah cvetočih.
Moje srce je zdaj pogorišče,
