Ženske so po svoji naravi odprte za transcendenco. To jim je prirojeno. Njihova duhovnost je ponavadi konkretna in bogata s čustvi. One z lahkoto doživljajo Boga kot osebo. Njihova duhovnost je povezana z življenjem in je polna življenja. To izhaja iz njihove sposobnosti rojevanja. Zaradi te sposobnosti so bolj podobne Bogu, kot pa moški. To je čisto dejstvo, ki je logično. Zaradi te sposobnosti rojevanja novega življenja, so bolj podvržene uničevalskim silam hudega duha kot pa moški.
Biblija smatra hudiča za morilca in ubijalca. On je največji sovražnik življenja. Zato bo vse naredil, da bi uničil ženski svet. Kaj vse se zna dogajati v srcih žensk, to vedo samo one. Koliko lepih in konkretnih idej imajo, pa jih svet večinoma postavlja na stranski tir, ali pa jih onemogoča in ovira. Kako krvavo se morajo boriti za svoje pravice, kako jim drugi kradejo zamisli in ideje. Vse to samo zato, ker so "nežnejši" ali "šibkejši spol".
Na svetu res obstajajo različne kulture. Nekje se z ženskami ravna kot s predmeti. Nekje pa se ženske zelo spoštuje. Toda globalno gledano, nekako prevladuje nespoštovanje žensk. Lahko bi rekli, kot da je nekakšno prekletstvo nad ženskami, kot da morajo delati pokoro za Evino neposlušnost. Ampak to prekletstvo si ni zamislil Bog, ampak sebični moški svet, ki bi rad tudi rojeval, če bi bilo mogoče. Apostol Pavel je v nekem svojem pismu zapisal, da morajo možje spoštovati svoje žene, kot Kristus spoštuje svojo nevesto cerkev. Se pravi, moški bi moral žensko spoštovati, kot da je to njegovo lastno telo. Moški bi morali vedeti, kako je ženski svet v nevarnosti pred morilskim hudičem in bi morali zastaviti vse moči, da bi se ženske počutile varne.
Ženske imajo veliko močnejšo življenjsko energijo, kot pa moški. Imajo prirojen šesti čut. Imajo torej močno intuicijo. Vse vedo, vse čutijo, zna se pa pogostoma dogoditi, da ne znajo pravilno odreagirati. Ker je šesti čut nekaj pozitivnega, je neka vrlina, se hudič spravi prav na to področje. Vse sile usmeri tja. Tako lahko imamo občutek, da so ženske včasih preveč neodločne, ali da se kdaj prehitro odločijo. Pri moškem bi naj bila vrlina razum, racio. In kaj hudič uspe narediti? Da moški počnejo neumnosti, katerim se še otroci čudijo.
Ženske imamo dostikrat za naivke. Večinoma zato, ker izgledajo, kot da jih življenje ni nič naučilo. Če pa se poglobimo, vidimo, da je pravi vzrok te "naivnosti v tem, da so ženske usmiljenega srca in da znajo odpuščati. Tako kot Bog. Pa si kdo upa reči Bogu, da je naivnež? On odpušča grehe, čeprav ve, da ga bomo spet in spet prizadeli.
Rad verjamem, da Bog bolj uslišuje molitve žensk kot pa moških. Ženske posedujejo življenjsko moč, ki je podobna Stvarnikovi. Če je ženska v območju pozitivnega, širi okrog sebe svetlo energijo. Če je ženska v območju negativnega, širi okrog sebe temno energijo. To ženske počnejo spontano, nezavedno. To se kaže v raznih izbruhih in ekscesih ali v zanemarjanju svoje zunanjosti, ali pa da postajajo podobne moškim. Ni je hujše stvari, kot če zenska izgubi svojo ženskost. Hudo je, če je neko žensko uspel hudič toliko uničiti s svojimi skušnjavami in zavajanji, da je ostala v območju teme. Takrat se lahko dar rojevanja sprevrže v dar uničevanja. To je strašno, če začne neka ženska uničevati samo sebe in svojo bližnjo in daljno okolico.
Biblija mi je zelo všeč, ker govori večinoma pozitivno o ženskah. Temeljna lastnost ženske je, velika podobnosti z Bogom. Biblični Bog je ljubosumen bog. Zato se ženskam ne sme zameriti, če so kdaj zelo ali preveč ljubosumne. Bog pazi na svojo lastnino, tako tudi ženske.
Glavna duhovna razsežnost ženskega sveta je v tem, da so odprte, da ne razmišljajo o nivoju tveganja. Znajo prezreti realnost, ki se zna zdeti kot nekaj nemogočega, temačnega. One znajo človekovo osebo gledati kot celoto. Če so moški psihoanalitiki, so ženske psihosintetičarke. V današnjem času se mi zdi, da preveč analiziramo in premalo sintetiziramo. Ženske se nam včasih zdijo, kot da nimajo pregleda nad celotnim svetovnim dogajanjem, kot da so preozke in nerealne. Toda ženske, kar naredijo, naredijo kvalitetno. Njih bo zanimala družina, tudi če se svet podira le sto metrov stran od njihove hiše. Mislim, da je to pravilen pristop. Moški prepogosto pozabljajo tisti stavek iz Biblije: Kaj človeku pomaga, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi!?
Da ne bom dolgovezil. V duhovnem življenju so ženske v veliki prednosti pred moškimi. Duhovni svet ženske je konkretna kontemplacija, med tem ko je duhovni svet moških v abstrakciji in nedorečenosti.
Ženske so po svoji naravi odprte za transcendenco. To jim je prirojeno. Njihova duhovnost je ponavadi konkretna in bogata s čustvi. One z lahkoto doživljajo Boga kot osebo. Njihova duhovnost je povezana z življenjem in je polna življenja. To izhaja iz njihove sposobnosti rojevanja. Zaradi te sposobnosti so bolj podobne Bogu, kot pa moški. To je čisto dejstvo, ki je logično. Zaradi te sposobnosti rojevanja novega življenja, so bolj podvržene uničevalskim silam hudega duha kot pa moški.
