Prisluhni nasmehu.
Ali se ti ne zdi, da njegov smeh joče?
Le kaj je spravilo žalost v smeh?
Solza, ki polzi komedijantu po glasilki,
se je od trenja vnela, zavrela in zapekla v duši.
Poglej ga, burkeža z namazanim obrazom,
to tragično bitje iz cirkuške arene;
glej ga junaka, ki se na zunaj smeje,
zbija šale in opogumlja strahopetce.
Kot nekakšen tolovaj pokorščine izgleda,
ki si zasluži sočutje. Volja do preživetja ga je
oblekla v klovna in mu s pisanimi barvami
začrtala kroge, poteze in solze po obrazu,
mu našemila telo kot poljskemu strašilu.
Ta svojevoljnež potrebuje sotrpina, da se smeji
njegovi žalosti, ko stvari blaznijo v njem.
Burkež krade smeh drugih ukrivljenih ust, da preživi.
Da se odžeja, se opijanja s svojimi solzami
v soli svojega nasmeha, to razmočeno morsko
strašilo z dvignjenimi plavutmi in slivovimi očmi,
kako neverjetno je podobno klovnom,
ki jih vsak dan srečujem v cirkusu življenja.
Ne vem kdo je pravi igralec in lapsus
pernate snovi v človeškem telesu.
Ne vem kdo je komedijant in kdo gledalec.
V komendijantovih očeh se svetlikajo sveče in
pisana ptica je razprla peruti po njegovem obrazu.
Poglej ga, v zrak meče pisane žogice zate,
da boš videl kako duše mrtvih vzletajo v nebo.
Ne smeh ne žalost jih ne more več raniti.
Tam globoko v jezeru solz je klovnov organ,
ki proizvaja smeh, tu se bije tragični boj za resnico
na rešilnem pasu komedijanstva, ki vse razgradi
pa jok duš s sličicami objokanih notranjih kurjih očesc
s smehom klovnom življenja nagradi.
Klovn štejte ovčice, da bodo sloni
zvečer odžejani v solzah smeha zaspali.
Prisluhni nasmehu.
