Večina ljudi je že izkusila situacije, ko jim je v težavah pogovor s prijateljem ali bližnjim olajšal psihično stisko in vodil do sprememb v reševanju problema. Podobno so mnogi v svojem življenju doživeli pomembne dogodke, na podlagi katerih so spremenili življenjske odločitve ter razvili nove vzorce doživljanja in vedenja. Profesionalno psihološko svetovanje ima s tovrstnimi izkušnjami in neformalnimi oblikami pomoči mnogo skupnega, od njih pa se razlikuje v tem, da je psihološko svetovanje znanstveno utemeljena disciplina, ki temelji na specifičnih teorijah, metodah in tehnikah.
V svetovalnem procesu se psihične težave obravnavajo znotraj svetovalnega odnosa med strokovno usposobljenim svetovalcem in klientom v stiski, pri čemer svetovalec uporablja specifične svetovalne metode z namenom, da bi izboljšal klientovo psihično stanje, notranje doživljanje, samopodobo, vedenje in mu pomagal k pozitivnemu osebnostnemu razvoju ter izboljšanju kvalitete življenja. V svetovalnem procesu lahko posameznik osvoji veščine, ki mu bodo v prihodnosti olajšale spoprijemanje z različnimi življenjskimi situacijami in problemi.
Psihološko svetovanje poteka tako, da v začetku obravnave strokovnjak in klient jasno opredelita klientov problem in si skupaj zastavita cilje, ki jih želita s svetovanjem doseči. Vloga klienta v svetovalnem procesu je, da skozi pogovor razkriva svoje misli in občutke, ki so vezani na problem ter da se na ta način s samim seboj in s svojimi težavami aktivno ukvarja. Svetovalec ga pri tem na različne načine podpira pri razmišljanju o sebi in raziskovanju problema. Tako se lahko klient razbremeni čustvene stiske ter pridobi tudi nova spoznanja o svojem delovanju in o problemu, ki ga želi rešiti. Svetovanje in dajanje nasvetov V izvornem pomenu se beseda svetovanje nanaša na dajanje nasvetov in napotkov, vendar pa je sodoben pomen svetovanja drugačen od prvotnega.
Svetovanje je namreč oblika pomoči, ki ne temelji na dajanju nasvetov, ampak podpira človeka v iskanju lastnih rešitev. Kadar bo klient npr. vprašal svetovalca, ali naj zamenja službo, zapusti partnerja in podobno, ga bo svetovalec skušal usmerjati v raziskovanje lastnih možnosti in ovir, kar mu bo v končni fazi pomagalo pri tem, da bo bolje razumel svojo situacijo ter da se bo lažje odločil. Svetovanje je torej nedirektivna oblika pomoči, ki temelji na podpori človekovih lastnih kapacitet za odločanje. Pri kakšnih problemih lahko psihološko svetovanje pomaga? Psihološko svetovanje se uporablja kot pomoč pri reševanju človekovih vsakodnevnih problemov, težavah s sprejemanjem pomembnih življenjskih odločitev, obvladovanju prehodnih in zmernih depresivno-anksioznih motenj ter premagovanju psiholoških ovir za normalno in relativno zadovoljno funkcioniranje v življenju.
Večina ljudi je že izkusila situacije, ko jim je v težavah pogovor s prijateljem ali bližnjim olajšal psihično stisko in vodil do sprememb v reševanju problema. Podobno so mnogi v svojem življenju doživeli pomembne dogodke, na podlagi katerih so spremenili življenjske odločitve ter razvili nove vzorce doživljanja in vedenja. Profesionalno psihološko svetovanje ima s tovrstnimi izkušnjami in neformalnimi oblikami pomoči mnogo skupnega, od njih pa se razlikuje v tem, da je psihološko svetovanje znanstveno utemeljena disciplina, ki temelji na specifičnih teorijah, metodah in tehnikah. 
