Vsake toliko časa se v medijih pojavi kakšen članek, ki govori o vodi. Jaz pa imam svojo - dvojno izkušnjo s pitjem vode in mogoče bo pritegnila še za koga.
Danes nič več ne pijem vode. To mislim dobesedno. Ne pijem vode, ker pač nisem več žejen. Ne pijem tudi drugih tekočin, kot so gazirane pijače, ne pasteriziranih sokov, mleka, ker pač nisem več žejen. V zadnjih dveh letih in pol, odkar sem postal ......... enostavno nisem več žejen. V teh dveh letih in pol sem vsega skupaj popil mogoče dva litra in pol vode. Ne uživam drugih posebej pripravljenih tekočin, redko kakšen dan popijem sveže stisnjen naravi sok.
Včasih je bilo drugače, posebej ''pred velikim preobratom'', popil sem velike količine vode, deset do petnajst kozarcev dnevno, neprestano sem bil žejen, moje telo je potrebovalo vodo, kot da se je želelo nečesa očistiti. Vedel sem, da je voda nujno potrebna za moje življenje, za čiščenje telesa, za moje preživetje.
To mi je bilo privzgojeno. V zadnjem letu ''pred velikim preobratom'' sem popil toliko vode, da sem skoraj vsako uro popil najmanj kozarec vode (plastenko z vodo sem zato nosil zmeraj s seboj), kljub temu sem bil vedno znova žejen že zjutraj. Nikoli pa nisem posegal po alkoholnih pijačah, ampak ko sem bil žejen, vedno le po vodi. Žeja po vodi je bila neizmerna…in žeje nisem mogel pogasiti…dokler nisem spoznal…
Voda je pra-mati življenja, brez vode ne bi bilo življenja, voda vsako novo življenje najprej okopa in šele potem to novo resnično zaživi. Pravo vrednost vode spoznamo šele, ko jo dojamemo in uporabljamo kot izključno le za zunanjo uporabo, saj je potem namenjena le še za umivanje telesa, da jo občutimo, če gremo po dežju brez dežnika, da jo okusimo z bosimi nogami v blatu…, ne pa za pitje, saj je takšna voda popolnoma brez okusa.
Zato pa, dokler ste žejni vode, dokler berete priporočila ''dnevno je potrebno zdravemu človeku popiti vsaj dva litra tekočine'' vedite, da je Vaša resnična žeja, le žeja po notranjem miru srca, le želja po sožitju s svetom, žeja po pomirjenju s samim seboj. Resnično, toda voda ima tudi sposobnost, da Vas očisti, zato jo pijte, dokler Vas žene želja žeje po vodi. Enkrat postane namreč ta ista voda - živa voda in potem…
Pride dan in za Vas ni več daleč, ko ne boste čutili več nobene žeje, niti pili več vode, ne bo več občutka žeje po vodi, niti potreb, kot ste jih poznali do sedaj. Čeprav se Vam mogoče to sedaj vse skupaj zdi nemogoče, Vam pišem iz svojega resničnega življenjskega izkustva, da bi imeli pogum za vero v življenje, da je nemogoče enkrat mogoče. To Vam pišem, ker mi je bilo tako naročeno. Ne bojte se žive vode, ki čisti Vaša srca, ki čisti Vaše telo, voda, ki jo pijete Vam bo dala moč, da najdete pravi izvir, ki šele poteši vsako željo, vsako hrepenenje, ozdravi vsako bolezen. Da, resnično vsako bolezen…
Seme umre in vzklije samo takrat, ko ga k življenju zbudi vlažna zemlja, vir moči pa zemlji daje voda, ki pada z dežjem iz oblakov. Ozirajte se torej navzgor po visokih ciljih, po živi vodi. Tako tudi Tvoje življenje…, najprej se morate okopati v živi vodi, da se lahko prebudite v resnično življenje. In za Vas bo postalo to kar pišem resničnost, ne pijem več vode…
Danes nič več ne pijem vode. To mislim dobesedno. Ne pijem vode, ker pač nisem več žejen. Ne pijem tudi drugih tekočin, kot so gazirane pijače, ne pasteriziranih sokov, mleka, ker pač nisem več žejen. V zadnjih dveh letih in pol, odkar sem postal ......... enostavno nisem več žejen. V teh dveh letih in pol sem vsega skupaj popil mogoče dva litra in pol vode. Ne uživam drugih posebej pripravljenih tekočin, redko kakšen dan popijem sveže stisnjen naravi sok.
