Pri vsakem načrtu se ob vznožju začne,
Jaz začela bom pri vrhu.
Prijateljico opisala,
To v verzih napisala.
Kaj te zjutraj prebudi?
Ko v jutro se ozreš,
Bledo rumeno sonce uzreš.
Sonce, ki je barve njenih las,
Ki prekrivajo ji njen obraz
Včasih…
Ta obraz in to telo,
Kakor zrak in zimsko jutro,
Krhko je in tudi suho.
Včasih pa polt je barve rdeče,
Kot ob uri, ko sonce v zaton se vleče.
Sonce, ki počasi led tali,
Led, s katerim prekrito je jezero,
Led, skozi katerega ribice zrejo,
Ki v kristalni vodi plavajo,
Kakor modre njene so oči,
Ki ta modri svet osvajajo.
---najdem jo v soncu, vodi zraku,
Dnevu jutru in v mraku,
Zlati, beli modri,
Dežju snegu ali sodri.
Tako sama nisem nikoli,
Saj ona je vsepovsod naokoli.
Pri vsakem načrtu se ob vznožju začne, 
