Drevesa Mangroves, v prevodu bi drevesa Mangroves lahko prevedli kot „ljudstva gozdičev" so posebno prijetna drevesa. Mangroves so s svojimi zračnimi koreninami prijeten dom neštetim živalskim vrstam, ki dopolnjujejo enega najzanimivejših ekosistemov, kar jih je ustvarila narava. V tem koncu Avstralije, v Qeenslandu - kraljicini dezeli, se namreč združujeta dva večja ekosistema, tropski deževni gozd in čudoviti koralni greben.
Drevesa »ljudstev gozdičev« so manjše rastoča zaščitena vrsta dreves, ki uspevajo ob ustjih in tokih prepredenih deževnih rek v tropskem podnebnem pasu. V tem predelu je opaziti kar 34 različic teh »ljudstev«, katerih zračne korenine znajo biti precej bolj razbohotene kakor njihove same krošnje. V deževnih obdobjih se le te nahajajo pod vodo in so odlično zavetje mnogoštevilnim vrstam sladkovodnih tropskih ribic in večjih rib, rakom ter drugim prebivalcem tega zapletenega in čudovitega sistema. Rečni izliv Trinity tako povezuje Cairns z Tihim oceanom, kjer se nekaj oddaljenih morskih milj izoblikuje največji in najbolj raznovrsten koralni greben, kar ga je moč uzreti na našem planetu - veliki avstralski morski greben ali »Great Barrier Reef«.
Mangroves so posebna drevesa. Kadar se v njihovih razbohotenih koreninskih krošnjah ne skrivajo večje ribe in ribice, služijo zračne korenine povsem nekim drugim in večjim bitjem, katerih cilj je segreti telo na natančnih 31 stopinj Celzija, to ne velja povsem za vse zračne korenine ampak za tiste bolj debele in izstopajoče. Kaj hitro se namreč tamkaj v sušnih obdobij znajde pravi rečni krokodil. Krokodila je najbolje pustiti popolnoma na miru, ker pravzaprav sam nima neke posebne želje nagajati drugim in ima zares rad mir in sonce razen, če mu seveda ne kruli po želodcu, v tem primeru se že premakne in malo zaplava ter si poišče kaj za pod zob, najbolje kakšno nič hudo slutečo ptico, ki se nehote sprehaja ob obali ali kakšno drugo sprehajajoče se nepozorno bitje. Zračne in razvejane korenine zraven tega prvovrstno služijo temu po čemer so dobile ime – zraku. V tako vlažnem in nasičenem zraku namreč »ljudstvom gozdičev« dostavljajo vodo, ki je ne uspejo pridobiti iz zdaj ožjih rek ter tako odžejajo drevesa, ki na kakšni od večjih svojih korenin grejejo ležerna bitja z ostrimi zobmi.
Potem pokrajino za daljše obdobje spet prekrije plast dežja, reke se napolnijo, in kakor močan utrip srca kolesarja po žilah požene svežo kri tudi reke ponovno napolnijo kraljičino deželo. Utrip je včasih tako energičen, kakor da bi spili močno kavo. Srce bije, reke se polnijo, narava buhti, rase in zivi. V takšnih obdobjih je v kraljičini deželi najti prijazne opozorilne table »Pozor poplave na cesti«.
Tiha drevesa Mangroves, »ljudstva gozdičev« ob tem v vodi do kolen kimajo bogatemu srčnemu utripu in v svojih razvejanih koreninah ob mogočnem toku priskrbijo zavetišče večjim ribam in ribicam, ki štejejo več kakor sedemdeset raznobarvnih vrst in jim je med koreninami stabilnejše in bolj mirno. Med njimi najdemo tudi take nenavadne z izredno domišljeno zunanjo prebavo. Želodec uporabijo kar zunaj svojega telesa s katerim objamejo plen ter nanj izcedijo svoje prebavne sokove, ki jih potem z želodcem in raztopino vred zopet posrkajo vase. Nič kaj prijeten prizor zagotavljajo tisti, ki so to imeli priložnost videti. Le nekaj kilometrov vstran na drugi strani rečnega zaliva, ki ga zamejujejo drevesa »ljudstev« prebiva nekaj popolnoma nasprotnega - izredno tih, krhek, nežen in občutljiv koralni greben. Mangroves tako razmejujejo in povezujejo temen deževni gozd s krhkim koralnim grebenom. Na eni strani noč, na drugi strani dan.
Krokodili in korale, sladko in slano, visoko mogočno zaraščeno – krhko nežno in ranljivo. Vdih in izdih, krčenje in popuščanje. Dva svetova, dve zgodbi, dva ekosistema in ena sama pljuča - tanka linija posebnih dreves »ljudstev gozdičev« Mangroves.
Dihanje obeh ekosistemov velja za neponovljivo. Oba sta zaščitena z mednarodno pariško konvencijo in spadata med največja zaščitena področja svetovne naravne dediščine, tropski deževni gozd in veliki koralni greben. Oba sta nepojmljiva in oba ogrožena. Prvemu botruje revščina, drugemu razvitost. Enega iztrebljamo, drugega segrevamo. V manj razvitih državah Argentine, Južne Amerike še vedno počistimo veliko preveč, skoraj nepredstavljivo veliko površin deževnega gozda, tistega, ki mu je uspelo preživeti dolga tisočletja vse iz obdobja jure. Vsakih enajst sekund še vedno izgine eno nogometno igrišče starodavnega, mogočnega in unikatnega gozda dežja, vsako sekundo pade vsaj 5 velikanskih dreves, vsako sekundo izgubi življenjski prostor več bioloških habitatov. Na drugi strani koncentrirana razvitost in neekološka kmetijska pridelava ogrožata koralni greben. Povečanje nitratov v izlivih rek na rečni strani posebnih dreves Mangroves povzroča selitev tiste posebne ribe z izvirno prebavo iz reke na stran koralnega grebena, kjer že povzroča škodo na krhkih in rahlih koralnih bitjih, ki ne prenesejo večje sile toka, kaj šele nenavadno prebavo s sosednjega sveta posebnih dreves, kjer vladajo drugačni zakoni.
Zaenkrat se v Qeenslandu uspešno spopadajo z nastalim problemom in tako že uveljavljajo omejitve in zakone. Vse kaže, da jim večje ribe z zunanjo prebavo tako spet uspeva zadrževati v deževnem območju na rečni strani linije drevesnega »ljudstva«. Kljub temu velikemu koralnemu grebenu preti druga večja preizkušnja, ki jo pogojuje razviti svet. Globalno segrevanje. Avstralija je tudi tukaj enotna.
»Our planet is dying! How can YOU save it. Cool aid. Carbon national action«, je videti v vseh reklamnih sporočilih, na televiziji, časopisih, internetu. Planet je zares lep, pomagajmo mu dihati, je zaslutiti na rdečem kontinentu, kjer nam del naravnih lepot in čudovitih zgodb narave ponudijo v vsej svoji barvi lepoti in razmisleku. Pomagajmo ga ohranjati taksnega.
Drevesa Mangroves, v prevodu bi drevesa Mangroves lahko prevedli kot „ljudstva gozdičev" so posebno prijetna drevesa. Mangroves so s svojimi zračnimi koreninami prijeten dom neštetim živalskim vrstam, ki dopolnjujejo enega najzanimivejših ekosistemov, kar jih je ustvarila narava. V tem koncu Avstralije, v Qeenslandu - kraljicini dezeli, se namreč združujeta dva večja ekosistema, tropski deževni gozd in čudoviti koralni greben. 
