Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070226235410270




Kaj naj storimo z jezo?

sreda, 28. februar 2007 @ 05:03 CET

Uporabnik: Sonce

Jezo srečamo pogosto, lahko jo doživimo na cesti, včasih jo slišimo izza zaprtih vrat stanovanj, v parlamentu in še marsikje. Obstaja tudi jeza, ki ni tako močno izražena. Je skrita in ostaja ujeta v naši duševnosti in telesu.

Tako kot pri mladi ženski, ki se je pred tremi leti z diplomo v žepu in z veliko dobre volje napotila na pot iskanja prve zaposlitve. Danes je razočarana in brez vere v boljšo prihodnost. Vsak neuspešen poizkus iskanja službe je samo še dodatno olje na ogenj jezi, ki je v njej in je ne zna ali ne zmore ustrezno izraziti ali preusmeriti. Četudi ima razlog za jezo, jo to dejstvo ne reši bolečin v želodcu in drugih težav, ki jih s časom povzroči potlačenje čustev.

Morda mislimo, da drugi naše potlačene jeze ne vidijo. A se motimo, saj nekaj te potlačene energije vedno uhaja našemu nadzoru. Pokaže se kot nestrpnost, vzkipljivost, riše se na obrazu in se izraža skozi gibanje in telesno govorico. Navsezadnje načenja zdravje in ubija veselje ter radost.
Kako sprostiti energijo jeze?

Jeza je primarno in pomembno človekovo čustvo, ki lahko koristi ali škodi. Odvisno je od nas, našega odnosa do jeze in ravnanja z njo. Če ste zaradi izkušenj, vzgoje ali zaradi osebnih značilnosti nagnjeni k potlačitvi jeze, potem se verjetno sprašujete, kaj lahko naredite, da razklenete njeno samodejno požiranje in preprečite, da vas razjeda od znotraj.

Sprva poskusimo le zadržati mehanizem potiskanja in zakrivanja. To naredimo tako, da si ob dogodku, ki nas je razjezil, vzamemo nekaj sekund za globlje dihanje in ohranjanje zavedanja o tem, kaj se zares dogaja. Jeza nam pogosto ugrabi to sposobnost zavedanja, zavestno dihanje pa jo ohranja.

Kasneje, ko je dogodek mimo, si vzemimo nekaj časa in energijo jeze, ki brbota v nas, sprostimo. Vsaj deloma, toliko, da njen primež popusti. Fizično gibanje, tek, hitra hoja, delo na vrtu, nekaj udarcev z loparjem po blazini, pogovor s kom, ki v situacijo ni vpleten, ali počasno globoko dihanje. Pomaga tudi, če občutke izlijemo na papir, zgolj zase. Kar koli od naštetega bo bolje kot obsedeti z jezo v želodcu.
Sporočila, ki jih prinaša jeza

S tem, ko energijo do neke mere sprostimo, se izvijemo iz klobčiča, ki ga sestavljajo: dogodek, ki je jezo sprožili, naša interpretacija tega dogodka in energija, ki preplavlja telo in psiho. Običajno je to troje pomešano, kar lahko vodi v napačne ali neustrezne odzive. Ko nam uspe sprostiti nekaj močnih čustev in energije, bomo lažje prepoznali resnične vzroke jeze, presodili o pravilnosti naših interpretacij ter se znali soočiti z bistvom problema.

To se zgodi, ko se začnemo spraševati, zakaj sem jezen. Ali so res vedno vzrok drugi? Ali me ponavljajoče težave jezijo, ker se globlje v sebi zavedam, da je čas za spremembo? Morda nam prav jeza lahko pomaga, da spremenimo tisto, s čimer nismo zadovoljni: delovno mesto, odnose v družini, način življenja ali preživele življenjske vzorce.

Je glavni vzrok jeze res moževa nepozornost, sodelavkina nesposobnost, taščino vmešavanje ali je znotraj tega še kaj? Morda so v ozadju naš star občutek manjvrednosti, spomini na dogodke iz otroštva, ko smo se počutili podobno nemočni, občutek majhnosti pred taščo ali naše nezaupanje v druge. Bolj zavestno opazovanje sebe ter razmislek o jezi in vzrokih zanjo bosta zmanjšala strah pred njo in nam omogočila, da jo izrazimo tako, da ne bo škodovala nam in drugim. To je tudi cilj. Jeza v svoji pozitivni vlogi prebuja zatrto življenjsko energijo, spodbuja ustvarjalno moč in voljo ter nam pomaga, da se postavimo zase, ko je treba.

Avtorica deluje v okviru Šole čustvene inteligence.

Vir:dnevnik.si

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070226235410270







Domov
Powered By GeekLog