Zelo kakovostno hrano je težko dobiti

ponedeljek, 26. februar 2007 @ 22:20 CET

Dr. Franci Štampar je prodekan biotehnične fakultete v Ljubljani in
predstojnik katedre za sadjarstvo na agronomskem oddelku.

O hrani se zelo malo govori, ker živimo v izobilju in mislimo, da je ne more zmanjkati. Dejansko pa je imamo na zalogi za kakšno leto ali leto in pol vnaprej.

Ali lahko mila zima, kakršna je letos, kaj poškoduje rastje in kmetijske pridelke?

Mi smo imeli že veliko milih zim, vendar so klasične mile zime, torej brez snega v dolinah, drugačne od letošnje. Razlika je v nočnih temperaturah, ki so običajno dosti nižje. Temperature včasih niso bile pet, deset ali celo 15 stopinj Celzija. Dokler so nočne temperature nizke, ni nobene nevarnosti, da bi to vplivalo na vegetacijo. Na primer sadne rastline morajo imeti vsaj 1.000-1.200 ur pod sedem stopinj Celzija, da lahko sploh vzbrstijo. In to pri nas dosežemo po navadi že v drugi polovici decembra. Potem pa je še ekološko mirovanje, ki je izključno pogojeno s temperaturo.

Zato je tisti Valentin, ki ima ključ do korenin (februar), neka meja, ko se v resnici narava začne prebujati. Sedaj naj bi narava spala. To pa se letos izrazito ne dogaja. Imeli smo izjemno dobro jesen, tako da so si rastline nabrale dovolj zaloge za zimo. Sedaj pa so se v tem toplem vremenu v brstih že začeli razvijati procesi, ki se po navadi odvijajo v drugi polovici februarja in marca. Če ne bomo imeli ekstremno nizkih temperatur (pod minus deset stopinj Celzija), večjih poškodb ne bo. Če pa se bo ohladilo do -15 ali celo - 20 stopinj Celzija, kar se še vedno lahko zgodi, pa bodo določeni vitalni organi v brstih propadli. Cvet se bo odprl, v resnici pa bo poškodovan.

Kakšne so napovedi? Je stanje alarmantno?

Kolikor spremljam vremenske napovedi, mislim, da za zdaj stanje še ni alarmantno. Za petnajst dni naprej se nam ni treba bati. In tudi za jablano, ki je naša glavna sadna vrsta, še ne vidim težav. Lahko bi vsi tulipani pozebli, vendar je to dobro za posel, saj bodo tako prodali vse čebulice. To je tudi neke vrste škoda, ki jo ljudje znamo kompenzirati.

Kaj pa bolezni in škodljivci? Kako na njih vpliva toplo podnebje in dvig povprečnih temperatur?

Da, to pa je druga stvar. Sedaj se razmnožuje ogromno bolezni in škodljivcev, ker jih ni pobrala ali ustavila zima. Tako si sedaj želimo, da bi temperature vsaj za 4- 5 dni padle na okoli -8 0C , več si ne želimo, ker bi bilo to slabo za letino.

Zakaj danes paradižnik nima več okusa? Je to zaradi drugačne pridelave hrane?

To je zelo preprosto. Dober paradižnik bi lahko zrasel na vrtu in bi ga kmet odtrgal, ko je zrel, ter ga drugi dan prodal in bi imel odličen okus. Paradižnik, ki ga običajno kupimo v trgovini, odtrgajo čisto belega, da v škatlah potuje in postaja rdeč. Prihaja iz drugih držav, od koder potuje kakšen teden, potem pa lahko še na policah stoji tri tedne. Obstaja tehnološka in užitna zrelost.

Genetska prehrana

"Genetsko predelana hrana je nov produkt, ki ga niso klasično požlahtnili. Tu vgradijo neki gen iz druge rastline, ne križajo istih, to je bistvena razlika. To se lahko sliši nekoliko strašljivo, vendar se sam ne bojim te hrane, ker je izjemno preverjena. Genetsko pridelane so v proizvodnji in prodaji samo nekatere poljščine. Pri sadnih rastlinah na primer še ni bilo takega uspeha, da bi imeli kakšno rastlino v prodaji. Daleč največ pa je gensko predelane soje, kar 97 odstotkov predelane se proda na svetovnem trgu. Američani in Kitajci delajo velik posel na ta način, Evropa pa je previdnejša pri taki hrani."

Vir:zurnal.org

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070226222055714