Pahor: podnebne spremembe postajajo politično vprašanje

sobota, 24. februar 2007 @ 09:36 CET

Predsednik SD in evropski poslanec v politični skupini Evropskih socialistov (PES) Borut Pahor je na javni razpravi o energiji in podnebnih spremembah poudaril, da slednje niso več le strokovno, ampak tudi vse bolj pomembno politično vprašanje. Vladne in evropske politike bodo imele odločilen vpliv na soočanje s posledicami podnebnih sprememb, je bil ob tem prepričan Pahor.

Sodelujoči v javni razpravi so se posvetili predvsem negativnim posledicam segrevanja ozračja, ki je po besedah Lučke Kajfež Bogataj, evropske predstavnice v Mednarodni skupini ZN o podnebnih spremembah (IPCC), nedvoumno in vse hitrejše. Tako je Milena Horvat iz Instituta Jožef Štefan (IJS) opozorila, da danes že milijarda ljudi čuti pomanjkanje pitne vode, zaradi podnebnih sprememb pa se bo ta delež do leta 2030 dvignil na četrtino vseh prebivalcev planeta

V Sloveniji bo v prihodnje padavin bistveno manj, je opozorila Kajfež Bogatajeva, hkrati pa se bo povečal delež ekstremno močnih nalivov. Deževalo bo manjkrat, a takrat močneje, je pojasnila Kajfež Bogatajeva in dodala, da se bodo pri tem druge svetovne regije soočale z večjo količino padavin. V Sloveniji bo zaradi segrevanja ozračja do konca stoletja temperatura pozimi tri, poleti pa štiri stopinje višja, padavin pa bo od 20 do 40 odstotkov manj kot danes, je dejala Kajfež Bogatajeva.

Podnebnim spremembam se ne bomo izognili, je poudarila Kajfež Bogatajeva in opozorila, da je za soočanje s segrevanjem ozračja potrebno predvsem pravočasno prilagajanje. Zvišanja temperature ozračja za dve ali tri stopinje ni mogoče več preprečiti, je se menila in opozorila, da bi imelo nadaljnje segrevanje ozračja nepredvidljive posledice.

Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da je treba za učinkovit boj proti podnebnim spremembam predvsem znižati količino izpustov CO2 v ozračje. Slovenija na prebivalca izpusti štirikrat več CO2, kakor bi bil izpust, potreben za izogibanje podnebnim spremembam, je opozoril profesor na Filozofski fakulteti Dušan Plut.

Fizik Matjaž Ravnik iz IJS pa je ob tem poudaril, da resnega boja proti segrevanju ozračja ni mogoče pričakovati tako dolgo, dokler bodo dobički naftne industrije večji, kot so stroški podnebnih sprememb. Ti danes znašajo 200 milijard evrov letno, medtem ko znaša promet industrije fosilnih goriv 500 milijard evrov letno. Šele leta 2050 bodo stroški segrevanja ozračja z 800 milijardami evrov letno znatneje presegli promet industrije fosilnih goriv.

Andrej Klemenc iz nevladne organizacije Slovenski E forum je bil ob tem prepričan, da k večjim izpustom CO2 v Sloveniji prispevajo nizke cene energije, ki so v bistvu subvencionirane, saj ne odražajo vseh stroškov, ki jih povečana poraba energije prinese s seboj. Klemenc je tudi izpostavil, da bi z 230 milijoni evrov vlaganj v energetsko učinkovitost stavb v šestih letih Slovenija uspela doseči 70 odstotkov svojih zavez iz kjotskega protokola.

Lidija Živčič in Vida Ogorelec Wagner iz nevladnih okoljevarstvenih organizacij Fokus in Umanotera pa sta opozorili, da je za učinkovit boj proti podnebnim spremembam treba narediti preskok v sistemu vrednot in zato morda žrtvovati tudi nekaj udobja.

Vir: umanotera.org

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070223194005601