Je bil navaden dan
in jaz v njem
pa iznenada se nebo odprlo je
v praznino zrla sem luθi
ugledala sem jo
v p o p o l n o s t i l e p o t o
od takrat le iθem Njo
v belih pticah
iθem jo v veθerni zarji
pa bi rada opisala jo
na platno bi ujela njene barve
neno glini vdahnila mehkobo
in moθim zemljo s solzami
poljubljam jo z milino svoje due
--------------------------------------------------------------------- a daleθ daleθ od Lepote je
besedam riem krila svojega srca
da bi pesem poletela tja
gor do neba
a ne gre ----------------------------------------------------------- daleθ daleθ ar Lepote je
le takrat
ko poljuba najina se sreθata
telesi se potapljata v sokove due
le takrat spet je
kot da se nebo odprlo je
Je bil navaden dan
