V mojem srcu je kepa svinca...
debela gmota ga je,
siva je, trda in mrzla,
kot je tvoje srce.
Skozenj ne vidim več sinjih oči,
vidim le sivo svinčeno nebo,
kjer soja zvezd in lune več ni.
Se kdaj ozreš v to sivo nebo,
se vprašaš kdaj, kje sem,
se vprašaš, kaj čutim še zate,
se vprašaš, zakaj je tako?
Začutiš morda kesanje,
ker stran od mene si šla,
in si zavrgla sanje,
ki tkala sva jih oba,
ljubezen izvezla vanje,
vtkala noči, polne zvezd,
sinjih zvezd iz tvojih oči,
iz tvoje sinjine brezdanje,
ki zdaj nič več zame je ni.
V mojem srcu je kepa svinca...
