Danes je prekrasen dan,
golobje modrega neba,
kot takrat, ko sem jo spoznal.
Danes je prekrasen dan,
kot takrat, ko moja je bila
in vse bi dal, da bi z njo ostal.
S tistimi velikimi modrimi očmi,
s tistim sončkom, ki se skriva
v ozadju nagajivega pogleda.
Nisva bila dolgo skupaj,
kot bi v divjem galopu
Pegaz zamahnil s svojo grivo,
a vseeno zadosti, da sem jo ljubil
in je ona ljubila mene.
Danes je prekrasen dan
in nekdo drug poljublja sončka
v njenih očeh in tisti, ki ga
ona boža, nisem jaz...
Ljubil sem jo, nekoč, moje dekle,
še vedno jo rad imam,
saj danes je prekrasen dan,
nalašč, da zadnje slovo predam
in dovolim duši, da zapre poslednjo
rano v stari brazgotini srca.
Danes je prekrasen dan...
Danes je prekrasen dan,
