Verjameš ti vame,
Toda ne veš,
Da verjamem v zvezde,
S poštenimi lažmi,
Resnico prekrivam ti,
Toda nikoli ne bom postal,
Človek, ki bo na odru igral,
V svetu iluzij, kjer človek ne trpi,
Kralj postanem tvojih sanj,
Zdaj ko draga veš,
Zadnjič me pozdraviš preden greš,
Kajti sanjati nehal ne bom,
Raje doživim poslednji zlom,
Odidi preden solza poteče,
Preden na srcu grenka rana zapeče,
Pretvarjal se bom naprej,
Sebi in svojim čutom bom verjel,
Kajti smeh, četudi zaigran,
Pomaga, celi, omili bolečino ran,
Četudi globoko v sebi čutim in vem,
Globoko v sebi ne verjamem, toda srečen sem,
Zato pridi z mano, pridi iz teme,
Vzklilo bo seme, preden bodo besede postale neme,
Ukradi nasmeh, preslepi resnico,
Domišljijo spremeni v pravico,
Ne bojim se resnice,
Bojim se tistih, ki se ne borijo,
Tistih katerih sebično živijo,
Tistih katerih na lovorikah spijo,
Tistih ki ustavijo se ob oviri,
Tistih katerih ne pustijo prosto pot domišljiji.
Verjameš ti vame,
