Po vetu državnega sveta na zakon o verski svobodi so poslanke in poslanci ob obstrukciji opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS s 47 glasovi za in nobenim proti zakon znova potrdili.
Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije ter določa njihove pravice, njegovi nasprotniki pa so mu ves čas očitali, da bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države.
Zopet sta odločila glasova manjšinskih poslancev
Za ponovno potrditev verskega zakona je glasovalo vseh 45 poslancev koalicijskih SDS, NSi in SLS, na pomoč pa sta jim priskočila tudi poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli.
Z zakonom naj bi na novo in v skladu z evropskimi in drugimi modernimi standardi ter mednarodnimi dokumenti uredili področje verske svobode. Sedanja ureditev namreč temelji na zakonu iz leta 1976 in je zastarela, predvsem pa je pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj, je sprejetje novega zakona utemeljila vlada.
Spremembe pri zavarovanju duhovnikov
Finančne posledice zakona izhajajo iz prispevkov za socialno varnost duhovnikov. Verske skupnosti so doslej iz državnega proračuna prejemale sredstva za kritje prispevkov delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta prispevek države za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov se je od najvišje vrednosti, tj. od 23,86 odstotka od osnove v letu 1992, postopoma zmanjšal na 15,94 odstotka, kolikor znaša danes.
Novi zakon predvideva odstotek v skupni višini 21,86 odstotka (prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 in prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka). Ocene kažejo, da bi bilo v letu 2007 za izplačilo prispevkov za socialno varnost duhovnikov potrebnih 1,9 milijona evrov (453 milijonov tolarjev); izračun temelji na številu oseb, ki jim je država januarja lani izplačala prispevke za socialno varnost, teh je bilo 1043.
Zakon naj bi bil pisan na kožo največji verski skupnosti
Zakon so sicer koalicijski poslanci s pomočjo poslancev narodnosti ob obstrukciji opozicijskih SD, LDS in SNS ter koalicijske DeSUS sprejeli decembra lani. Državni svet pa je nanj izglasoval odložilni veto, saj je bila večina svetnikov prepričana, da zakon bistveno posega v ustavne določbe, ki ločujejo cerkev od države ter zapovedujejo enakopravnost verskih skupnosti.
Za ponovno potrditev verskega zakona je bilo sicer potrebnih 46 glasov, prav s tolikšno večino je bil izglasovan tudi prvič. Poslancem SDS, NSi in SLS, ki imajo v državnem zboru skupaj 45 glasov, sta tudi tedaj priskočila na pomoč poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli.
Zakon je sicer že v vseh fazah obravnave naletel na številne kritike opozicijskih poslanskih skupin in DeSUS, češ da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, privilegira rimskokatoliško cerkev in ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Zato so postopek njegovega sprejemanja ves čas spremljali zapleti. www.dnevnik.si
