Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20070205111224851

Vrtički in manjše kmetije so učinkovitejše v pridelavi hrane četrtek, 8. februar 2007 @ 11:12 CET Uporabnik: Sonce Zemljo lahko posilimo, da naredi v nekem omejenem časovnem obdobju zelo veliko. Potem sledijo posledice, kot so zasoljevanje prsti, erozija, upadanje pridelka, zniževanje in onesnaževanje podtalnice, osiromašenje življenja v prsti in okolici pridelovalnih površin. Radi mislimo, da je industrijsko kmetijstvo bolj učinkovito - z vsemi traktorji ki hrumijo naokoli, že mora biti. In to je tudi res, če govorimo o maksimalni količini htane, ki jo dobimo iz neke površine zemlje, z minimalno človeškega dela. To je če želimo, da 1 oseba "nahrani" 1000 ljudi (oz. želimo učinkovit način, da ljudi odtrgamo od narave). Če pa govorimo o tem koliko je zemlja zmožna proizvesti na določeno površino, potem dosežemo mnogo, mnogo boljše rezultate, če kmetujemo na manjših površinah. To je zelo pomembno. Če je mislimo, da je učinkovitost koliko ton hrane/biomase lahko pridela čim manj ljudi, potem so traktorji smiselna rešitev. Če pa mislimo, da je učinkovitost koliko hrane/biomase lahko zraste na nekem kosu zemlje, potem je kmetovanje s traktorji, mnogo manj učinkovito. Pridelek na 10000 arov veliki kmetiji je 2000 krat nižji na ar, kot pridelek 1 ara velike kmetije. Da so vrtički in majhne kmetije mnogo bolj produktivne, kot ogromne obdelovalne površine, ne bi smelo biti presenečenje za nas; to je bilo že dolgo znano že od 18. stol. v Franciji in že dolgo pred tem na Kitajskem. Vendar ekonomisti trdijo da se "donos" poveča z velikostjo kmetije. Kar pomeni, da dobiš mnogo več koruze na določeni površini 100 hektarjev, če povečaš pridelavo iz 10 hektarjev na 100 hektarjev. Vendar se ekonomisti nikdar ne vprašajo, kam je vse ostalo rastlinstvo in živalstvo šlo, kam je šla erodirana prst. Kam je šla vsa hrana iz 10 hektarjev velike površine z polikulturo. To sploh ni pomembno, rekli bodo: "poglej, več koruze!" Jezik ekonomistov je pretkan jezik, ki ne upošteva pravih stroškov in prikriva mnoga dejstva, kar zavaja javnost. To ni jezik običajnih ljudi. Nič ni narobe, če imajo ekonomisti svoj žargon - vsak poklic ga ima. Vendar jezik ekonomije oblikuje svet tako, da eksternalizira (zanika, prikrije) vsako neprijetnost, onesnaženje, izumiranje vrst, globalno segrevanje, vse kar ne prinaša dobička. S tem oblikuje javno mnenje, in prepričanje o stanju sveta, ki je škodljivo na dolgi rok. http://www.energybulletin.net Komentarji (0) www.pozitivke.net