Prišel, da bi z menoj letel

sobota, 3. februar 2007 @ 10:21 CET

Si še tu,
ki sem te pustila tam?
Si še tu,
ki si sam odšel stran?

Me še maraš,
Čeprav me nikoli nisi rad imel zares?
Se še šparaš,
Ali še v tebi gori tisti nori kres?

Jaz te moram pozabiti,
ki ti luna sije v očeh.
Jaz se moram naučiti,
najti v svojih očeh novi smeh.

Veš, meni še pesem ne pomaga več.
Boli me zmerom bolj globoko.
Še vedno si želim visoko.
Ni te blizu, si tja daleč stran, si preč.

Sprašujem se, če res me več ne ceniš.
Zakaj zdaj ves si sladek, drugič name peniš?
Me varaš s svojim nežnim pogledom?
Si usta si namazal z medom?

Strah me je, da ne bom zmogla,
pozabiti tvojega pogleda,
dotikov in poljuba, ki v meni se razpreda.
Strah in bolečina, da bom spet podlegla.

Težko mi je,
a sem obljubila!
Čeprav nevem kako bom obljubo izpolnila.

Pogrešam te,
pogrešam tvoje roke.
In tvoj preiskujoči pogled, ko si želel,
ko si prišel, da bi z menoj letel..

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070131222132114