Zakaj preraseš pravljice
in jim ne verjameš več?
Zakaj se ti nenadoma odpro oči
in si prisiljen spoznati še drugi pol?
Zakaj je včasih tako zelo temno,
da ničesar lepega več ne vidimo?
Je enim všeč, kar drugim ni,
je že tako, da s tem računamo.
Kako preradi besede vsepovsod trosimo,
ali se sploh vprašamo, kaj v sebi nosijo?
Kaj vse besede naše zmorejo,
vedo najbolje ti,
ki so jim namenjene.
Pazimo na to naše
najdragocenejše izrazno sredstvo,
brez katerega bi bilo
to naše bivanje
tako zelo osiromašeno.
Vzgajajmo se za lepo besedo,
za to imamo ogromno izbire.
Zakaj preraseš pravljice
