kot stvarnik v soncu svoj zaklad razkriva,
kot v kip kipijo marmornate stene,
iz biserov globin, iz morske pene,
iz sanj rojena je nebeška diva.
slepeči soj ji svetli lik obliva.
oči bleščeče, jasne in iskrene,
srebrne solze, kakor so le njene,
so večna luč, ki sama v sebi biva.
odsev svetlečih žarkov so iz raja,
v kreposti, ki ima jo le devica,
iz njih goreča se čistost poraja,
iz božje sile vstala je vodnica,
le ona je, ki spet in spet pomlaja,
Ljubezen je, edina je Resnica.
