Vse, kar obstaja,
se deli (najprej) na dva
(in potem na množice,
podmnožice…)
Vse ima svoje nasprotje.
Vsak odgovor je lahko dvorezen,
tako kot ima vsaka medalja dve plati.
Vsak model ima svojega slikarja,
ti ne vidiš kakor jaz,
četudi gledaš skozi moja očala.
Tako tudi moja načela niso tvoja,
kar je znano tebi, pa je tuje meni.
A nasprotja se privlačijo,
kot se barve mešajo.
Črno-beli smo ljudje,
tudi ekstremisti,
umetnino ene barve res težko bi našli,
ker smo se navadili različnosti.
Je že prav tako,
da se stvari nikoli
do potankosti enako
ne odvijajo.
Prav tako je tudi
vsako ponavljanje,
takšno ali drugačno,
samo varianta.
Poanta je v tem,
da je življenje
v barvi mavrice.
Vse, kar obstaja,
