|
||||||
|
|||||||
Pišeta: prof. dr. Janko Popovič, dr. med. in mag. dr. Drago Dolinar v novi Vivi www.viva.si
Preobremenitveni sindromi: poškodbe mehkih tkiv gibalnega
sistema zaradi ponavljajočih se gibov
komolec, koleno, zapestje …
Ortopedi se v vsakodnevni praksi vse pogosteje srečujemo z bolniki, ki pridejo
na pregled zaradi bolečin, ki so posledica preobremenitve gibalnega sistema.
Izvajanje ponavljajočih se gibov na delovnem mestu, a tudi preveliki napori
in napačne tehnike pri ukvarjanju z rekreativnim športom lahko kaj kmalu povzročijo
preobremenitvene poškodbe mišic, tetiv ali vezi. Večino teh poškodb je sprva
mogoče dokaj lahko in hitro pozdraviti, zahtevnejše pa je zdravljenje dolgotrajnejših,
kroničnih oblik.
Preobremenitveni sindrom
V literaturi je predvsem v zadnjih treh desetletjih najti številne članke, ki
obravnavajo to problematiko. Že daljnega leta 1887 so med prvimi opisali preobremenitveni
sindrom pri pianistih, ki se kaže z bolečinami v zapestjih in rokah. Zmotno
je mnenje, da se preobremenitveni sindromi pojavljajo le pri ljudeh, ki opravljajo
zahtevna fizična dela, saj so pogosti tudi pri nekaterih poklicnih skupinah,
kot so glasbeniki, baletniki in plesalci, pri katerih zaradi ponavljajočih se
gibov med vadbo nastopijo bolečine v posameznih delih gibalnega sistema.
Podobne težave opažamo tudi pri zobozdravnikih, delavcih za tekočim trakom, vrtnarjih, šiviljah in pripadnikih drugih poklicev. Tudi redna raba računalniške tipkovnice in miške lahko pripelje do preobremenitvenih sindromov, vendar jih najpogosteje opažamo pri rekreativnih športnikih.
Glavne težave
Pojavljajo se sklepne in obsklepne ter mišične bolečine, največkrat pa so boleča
narastišča mišic na kost. Bolečine se pojavljajo vedno na istih mestih. Boleče
mesto je toplejše, oteklo, na otip zelo boleče, gibljivost prizadetega sklepa
je omejena, zaradi bolečin pa se utegne zmanjšati tudi mišična moč.
Sprva se bolečine pojavljajo pri dolgotrajnejših obremenitvah, vendar po počitku
hitro popustijo. Pri dolgotrajnejšem, ponavljajočem se izvajanju posameznih
gibov pa lahko bolečine postanejo stalne in ne prenehajo niti po tem, ko je
pacient opustil dejavnost, ki je povzročila bolečine. Takšno stanje imenujemo
kronični preobremenitveni sindrom.
Pogosti preobremenitveni sindromi
Teniški komolec je najpogostejša preobremenitvena poškodba komolca. Pojavlja
se pri igralcih tenisa, a tudi pri nekaterih drugih opravilih, kot so tipkanje,
pleskanje in zidanje. Teniški komolec je posledica ponavljajoče se čezmerne
obremenitve mišic iztegovalk prstov in zapestja. Bolečino nad zunanjim delom
komolca sproži iztegnitev zapestja proti uporu. Zdravljenje je večinoma neoperativno.
Poleg tega, da pacientu predpišemo zdravila, bolečine blažimo z elektroterapijo
in svetujemo počitek. Pri hudih težavah vbrizgamo anestetik s kortikosteroidom
(blokada). Rehabilitacijo začnemo z razteznimi vajami, ki jim sledijo vaje za
krepitev mišic.
Golferski komolec se pojavlja pri igralcih golfa, metalcih, a tudi pri igralcih tenisa. Zanj je značilna bolečina na notranji strani komolca, ki jo sproži upognitev zapestja proti uporu. Zdravljenje je enako kot pri teniškem komolcu, le redko pa je potrebno tudi kirurško zdravljenje.
Vnetje ahilove tetive je prava mora številnih rekreativnih športnikov, zlasti tekačev. Zanj je sprva značilna začetna jutranja bolečina pri obremenjevanju tetive, ki se s hojo popolnoma umiri. Boleča je tudi hoja po prstih, enako velja za poskoke. Sčasoma postane kita vretenasto zadebeljena, pojavijo se stalne bolečine med hojo in tekom. Zdravljenje je, razen v redkih primerih, neoperativno. Pri nenadnih bolečinah kito razbremenimo (lahko tudi tako, da predhodno povišamo peto), jo hladimo in predpišemo zdravila proti bolečinam (analgoantirevmatiki). Pozneje poleg razbremenjevanja izvajamo obzirno raztegovanje kite. Pri pravočasnem in ustreznem zdravljenju bolečine izzvenijo v šestih do osmih tednih.
Sindrom trenja iliotibialne vezi ali koleno tekačev se kaže z bolečinami na zunanji strani kolena. Bolečina se pojavi po daljšem teku in se z nadaljevanjem hoje ali teka stopnjuje. Po kliničnih značilnostih lahko sindrom povsem spominja na poškodbo zunanjega meniskusa. Priporočamo počitek, boleči predel hladimo in predpišemo analgoantirevmatike. Injekcija anestetika s kortikosteroidom (blokada) hitro umiri bolečine. Priporočamo tudi menjavo tekaških čevljev, zlasti če ima razhojen in znižan zunanji del pete. Bolnik mora dalj časa izvajati vaje za podaljševanje iliotibialne vezi (predklon s prekrižanimi stopali).
Bolečina v sprednjem delu kolena je pogosta težava pri najstnikih in mlajših odraslih, ki se dejavno ukvarjajo s športom. Običajno se bolečina pojavi pri obremenjevanju patelofemoralnega sklepa (pri smučanju, atletiki, teku, nogometu, košarki, pogosti hoji po stopnicah, počepanju, skakanju …), lahko pa se pojavi tudi v mirovanju, predvsem pri dolgotrajnem sedenju s pokrčenimi nogami. Opisane težave zaradi vrste možnih vzrokov zahtevajo temeljito analizo, predvsem pri mladostnikih, pri katerih je eden od najpogostejših vzrokov bolečin v sprednjem delu kolena nestabilnost pogačice. Zdravljenje je običajno konservativno: s počitkom, analgetiki in protibolečinsko fizioterapijo, ki obsega raztezne vaje za krepitev posameznih stegenskih mišic. Le v primerih z jasno bolezensko spremenjenim patelofemoralnim sklepom je potrebno kirurško zdravljenje.
Bolečine v zapestju ali roki se najpogosteje pojavljajo zaradi vnetja kit ali kitnih ovojnic, ki je posledica ponavljajočih se specifičnih gibov zapestja ali prstov na rokah (vrtnarji, strojepiske, šivilje, pianisti …). Pogost vzrok bolečin v zapestju je tudi utesnitev medianega živca (sindrom karpalnega kanala). Znano je, da so tovrstne bolečine pogostejše pri ženskah. Če je utesnitev enostranska, je praviloma prizadeta dominantna roka. Kaže se kot okornost in zmanjšana moč prizadete roke, pojavljajo se pekoče bolečine z mravljinčenjem v zapestju in prvih treh prstih na roki. Bolečine včasih izžarevajo v podlaket, lahko tudi višje. Sprva so značilne predvsem nočne bolečine, ki se postopoma stopnjujejo. Pri rekreativnih športnikih utesnitev medianega živca najpogosteje opažamo pri kolesarjih. Zdravljenje tovrstnih težav je usmerjeno k zmanjševanju otekline in kratkotrajni zaščiti obsega gibljivosti bolečih predelov (opornica, počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgoantirevmatikov, včasih masaža z analgoantirevmatikom). Predvsem pri utesnitvi medianega živca je pogosto potrebno kirurško zdravljenje.
Splošna priporočila pri zdravljenju preobremenitvenih sindromov
Pri zdravljenju zgodnjih stopenj posameznih preobremenitvenih sindromov svetujemo
naslednje:
" Počitek: prehodno je treba opustiti vse dejavnosti, ki povzročajo bolečine.
Mirovanje je potrebno toliko časa, da bolečine v celoti popustijo. Boleči predel
lahko prehodno mobiliziramo z opornico ali ga povijemo, s čimer dodatno omejimo
gibanje in bolečine.
" Masaža z ledom ali raba ohlajenih gelov: hlajenje bolečega predela pomaga
izključno v zgodnjih, akutnih stopnjah, ko je boleče mesto toplo, oteklo ali
celo pordelo. Priporočamo večkrat dnevno nekajminutno masažo z ledom nad bolečim
predelom, ki jo lahko kombiniramo z rabo hladnih oblog.
" Raba analgoantirevmatikov (v obliki tablet ali gelov): v primeru hujših
bolečin priporočamo kratkotrajno zdravljenje z analgoantirevmatiki, lahko kombinirano
masiramo prizadeti predel z analgoantirevmatiki v obliki gelov.
Ko bolečine popustijo, je treba začeti z razgibavanjem in postopnim obremenjevanjem prizadetega predela do bolečin. Po potrebi na tej stopnji bolezni priporočamo program fizikalne terapije. Z dejavnostjo, ki je povzročila preobremenitev dela gibalnega sistema, velja začeti šele tedaj, ko bolečine oziroma težave povsem izginejo.
Če bolečine kljub predpisanim ukrepom ne popustijo ali se težave še stopnjujejo, svetujemo čimprejšnji pregled pri osebnem zdravniku oziroma ortopedu.
prof. dr. Janko Popovič, dr. med. in mag. dr. Drago Dolinar
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20070112223329789
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
