Še tako trdna skala bo prej ali slej razklana, kajti moč življenja, ki poganja odspodaj in drobi krhki apnenec, se bo poganjala skoznjo k soncu, dokler ne bo pognala rastlina svojega stebla in se razcvetela ter ustvarila seme, ki prenaša njene dedne lastnosti na potomce. Po planetu je posejano seme teme in načrti življenja. Tudi človek nosi v sebi načrt. Vsaka njegova celica je sposobna ustvariti novo življenje.
Življenje je sestavljeno iz gradnikov. Vsako življenje nosi v sebi svoja pravila in celice živega ali genom, ki ga imenujemo tudi dedina. Živa bitja točno vedo, da se morajo ravnati po pravilih, ki so zapisana v genomu.Genom je nosilec informacije kakšni bodo procesi življenja, kakšen bo človek po podobi in osebnih lastnostih, zlasti po temperamentu, inteligenci in tudi uro življenja nosi s seboj. Dedina se prenaša iz roda v rod. Geni so naši kreatorji in naši vladarji. Vse lastnosti podedujemo in geni so vzdrževalci življenja. Vse lastnosti enostavno izražene in prenešene z geni podedujemo. Iz šole in uka prirodopisa poznamo Mendlov grah, ki prenaša v genih določene lastnosti.
Geni so krivi za vse. Tudi za dedne bolezni. Če vzamemo samo primer iz medicine, lahko vidimo, da naj bi vpliv genetskih dejavnikov prispeval nagnjenosti za avtoimunsko bolezen ščitnice. Znano je, da se avtoimunska bolezen ščitnice pogosteje pojavlja pri sorodnikih obolelih. Ugotovili so, da pri bolnikih z avtoimunsko boleznijo ščitnice je zaenkrat znanih več kromosomskih regij, ki prispevajo k nastanku bolezni. Pomembnejše regije, povezane z bazedovko, so poimenovali GD-1 (na kromosomu 14q31), GD-2 (na kromosomu 20q11.2) ter GD-3 (na kromosomu Xq21.33-22). Dve regiji, povezani s tiroiditisom Hashimoto, so označili kot HT-1 (na kromosomu 13) in HT-2 (na kromosomu 12). Regija, ki so jo poimenovali AITD-1 (na kromosomu 6), je povezana tako z bazedovko kot s tiroiditisom Hashimoto. V manjši meri prispevajo k nastanku avtoimunske bolezni ščitnice polimorfizmi genov HLA in polimorfizmi gena za citotoksični T limfocitni antigen 4 (CTLA-4, CD152). CTLA-4 je receptor na površini aktiviranega limfocita T in je pomemben inhibitor imunskega odziva na ta način, da zavre aktivacijo limfocita T. Gen za CTLA-4 se nahaja na kromosomu 2q33 in ima opisanih več polimorfizmov. Eden od njih je polimorfizem z zamenjavo adenina z gvaninom na mestu 49 v eksonu 1 (49 A/G), kjer je na mestu 17 molekule CTLA-4 aminokislina treonin zamenjana z alaninom, zato je njen zaviralni učinek pri imunskem odzivu slabši. Posledica je prekomerna imunska reaktivnost, kar prispeva k nastanku avtoimunske bolezni. Več raziskav je potrdilo povezavo med polimorfizmi gena za CTLA-4 in avtoimunskimi boleznimi, kot so avtoimunska bolezen ščitnice, sladkorna bolezen tipa I, adisonska bolezen, SLE, revmatoidni artritis, avtoimunski hepatitis tipa I, primarna biliarna ciroza ter multipla skleroza. Tako o tem zapletenem delovanju organizma govori medicina!
Geni so krivi za naše lastnosti, kot so svetli lasje, modre oči, nižja ali višja postava, nagnjenost k debelosti ali vitkosti, itd. Geni so darovalci naše lepote, lahko nam jo pa tudi manj radodarno namenijo. Tudi pri duhovnem razvoju naše notranje lepote imajo geni svojo vlogo.
Vse kar se z oploditvijo zgodi, je zagon razvojnega načrta, v katerem pride do mnogih celičnih delitev, specializacij in zbiranja celic v skupke, ki nam dajo obliko.Ravnokar so prebrali do konca še zadnji človeški kromosom. Tekom evolucije se eni geni prižigajo, drugi ugašajo. Geni se neprestano uravnavajo in prilagajajo pogojem življenja. Vsaka celica je zmožna ustvariti celoten nov organizem.
Po istih načelih, kot je zasnovan genom človeške celice, je zasnovan tudi kulturni in duhovni genom ali mem nekega naroda. Človek kot bitje duha je gensko in spominsko zaznamovan z duhovno razsežnostjo, ki ima svoj kulturni okvir in duhovno izročilo. Obstaja vprašanje ali smo sposobni implementirati duhovno razsežnost naše kulture v družbene razsežnosti. Ob diagnosticiranju našega telesnega zdravja in ugotavljanju podedovanih lastnosti je pomembno, da si odgovorimo tudi na to, ali poleg genov v celicah prenašamo na naše potomce tudi pomembna sporočila in damo prostor genom, ki kanalizirajo v družine mir, ljubezen, sožitje, odprtost duha, svobode in dobrote.
Prihaja novo leto in mnogi se bodo napotili na razne medicinske preiskave, z nekaterimi se bodo ugotavljale tudi okvare genov in vzroki za razna dedna obolenja. Okvare genov povzroča tudi kronični alkoholizem, jemanje drog, ipd. Geni telesa in geni, ki nosijo kulturo in duhovnost v človeku, so medsebojno bolj povezani, kot si mislimo.
Ali smo sposobni prenašati dobre gene naše kulture, duhovnosti in kulturnega izročila na naše potomce in s tem na narodovo telo? Znanstveniki celo ugotavljajo, da je človek nosilec posebnega gena, ki je nosilec duhovnosti in se prenaša v naslednje rodove. Zagotovo je res, da že v svoji genetski zasnovi imamo vgrajenih veliko svojih vzorcev delovanja, ki so vgrajeni vzorci ravnanja, shranjeni v naših možganih, ki jih prenašamo na naslednje generacije. Tako geni še danes s svojo mnogoterostjo prispevajo bistven delež k ohranjanju vsega živega na planetu, kot so pred milijardami let njihovi primitivni predhodniki omogočili preživetje metabolizmu, ko sta se neživa in živa narava šele začela ločevati. Vsi spomini sreče in nesreče so zapisani v nas.
Še tako trdna skala bo prej ali slej razklana, kajti moč življenja, ki poganja odspodaj in drobi krhki apnenec, se bo poganjala skoznjo k soncu, dokler ne bo pognala rastlina svojega stebla in se razcvetela ter ustvarila seme, ki prenaša njene dedne lastnosti na potomce. Po planetu je posejano seme teme in načrti življenja. Tudi človek nosi v sebi načrt. Vsaka njegova celica je sposobna ustvariti novo življenje.
