Grem tja,
kjer sem doma,
tam nihče,
me ne pozna,
kjer me vsi
sovražijo,
tam sem jaz doma.
Dom čudoviti,
tako nizko,
tako ponižujoče,
trdo in ostro,
poživljajoče hladno,
do smrti,
sladki dom.
Obdan z
zdruzasto, sivim,
nebodigatreba orehom,
ki vztrajno gnije,
črna luknjica, votlinica,
samo moja,
le v moji,
ničvredni glavi,
tam je,
s krvjo oblit,
moj edini,
pravi dom.
Grem tja,
