Večina zaposlenih v turizmu ne pozna oblik invalidnosti
sobota, 23. december 2006 @ 13:22 CET
Uporabnik: Pozitivke
Večina zaposlenih v turizmu ne pozna oblik invalidnosti, zato invalidom ne znajo ustrezno svetovati
20. oktobra, je v hotelu Lek v Kranjski Gori. ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravje, organiziralo konferenco v okviru čezmejnega projekta Promocija invalidom prijaznih turističnih kapacitet na čezmejnem območju, ki je delno financiran s strani Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.
Namen konference je bil prikaz stanja in organizacijskih sprememb, ki jih turistične organizacije lahko uvedejo in s tem omogočijo vključevanje invalidov na področju turizma ter prikaz primerov dobrih praks in izoblikovanih turističnih programov na čezmejnem območju. Predstavljena je bila tudi blagovna znamka »Invalidom prijazno«, ki se postopoma vpeljuje v slovenski turizem in bo združevala invalidom prijazne gostinske in turistične organizacije. Na konferenci, ki je bila zelo dobro obiskana, so navzočim spregovorili: mag. Nace Kovač, direktor Šenta, mag. Cveto Uršič, direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki sta ugotovila, da zanimanje za konferenco kaže na dejansko potrebo po boljši vključenosti invalidov v turistične aktivnosti in na interes za boljše sodelovanje tako s strani invalidskih kot turističnih organizacij. Odnos turističnih delavcev in neinvalidov do invalidov v turizmu je na osnovi narejenih raziskav predstavila Polona Šturm iz Aliante, Barbara Filipič je predstavila blagovno znamko »Invalidom prijazno« in nov spletni portal. O invalidih kot pomembnem, a prevečkrat prezrtem segmentu gostov je spregovoril Boštjan Bizjak, asistent na Turistici – visoki šoli za turizem iz Portoroža in navedel tudi nekaj primerov dobre prakse, predvsem iz tujine ter dodal, da na Turistici študente že izobražujejo, poučujejo o »drugačnih« potrebah gostov.
V Sloveniji je turistična ponudba za invalide omejena na peščico prilagojenih hotelskih sob najustreznejša zanje so zdravilišča, a to že izhaja iz specifičnosti njihove ponudbe. Za hotele tako kot za druge večje stavbe v javni rabi sicer velja pravilnik o zagotavljanju neoviranega dostopa in uporabe, a težava je v tem, je opozoril Bizjak, da velja zgolj za hotele z več kot 50 sobami, teh pa je v Sloveniji zgolj okoli petino.
Nekaj besed, ki jih pospremila s posnetki iz vsakdanjega življenja je spregovorila Andreja iz Šentgora iz Radovljice in orisala težavno pot pri vzpostavljanju medosebnih odnosov invalid- neinvalid, tako v turizmu kot tudi na drugih področjih zaposlovanja.
V popoldanskem delu konference sta sledili dve dobro obiskani delavnici, prva na temo oblikovanja turističnih programov za invalide in druga, katere cilj je bila postavitev okvirnih smernic za spremembe v invalidskem turizmu.
Končni cilj projekta je vpeljava nove blagovne znamke Invalidom prijazno v slovensko turistično ponudbo.. Skozi pridobitev blagovne znamke »Invalidom prijazno« bodo invalidi opozorjeni na njim prilagojene turistične objekte in ponudbo, spodbujalo se bo pogostejše in bolj učinkovito koriščenje teh kapacitet in nenazadnje tudi nastanek dodatne invalidom prilagojene ponudbe. Blagovna znamka je namenjena tako invalidom in invalidskim organizacijam kot turističnim organizacijam, agencijam in širši javnosti.
Dolores Kores, iz Šenta, koordinatorica projekta, je dejala, da je eden od poglavitnih ciljev izoblikovati bazo podatkov podjetij in organizacij, katerih ponudba je prilagojena različnim skupinam invalidov. Ker si morajo invalidi sami organizirati izlete in potovanja, odpadejo cenejše ponudbe, zato si želijo, da bi se njihovim željam prilagodile tudi turistične agencije.
