Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061201205914597




Zaljubila sem se v geja

četrtek, 14. december 2006 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Anka Tavčar Prelog v novi Vivi www.viva.si

Ko ženske poizkušajo spreobrniti homoseksualce

Ana se je po desetih letih zakona razšla s svojim možem. Ločitev je bila zelo boleča. Potem je spoznala njega. Bil je tako nežen in prijazen. Mislila je, da sanja. Nato je izvedela, da je gej. Po začetnem šoku je ugotovila, da ga kljub vsemu ljubi - in želi osvojiti.

Maria Callas in Pasolini
Dogaja se, da se ženske zaljubijo v homoseksualce in upajo, da jih bodo spreobrnile. Maria Callas, na primer, se je zaljubila v italijanskega pisatelja in režiserja Piera Paola Pasolinija, ki je režiral Medejo, v kateri je nastopila. Čudovit prstan, ki ji ga je podaril, je bil zanj samo znamenje občudovanja in spoštovanja, zanjo pa je pomenil veliko razočaranje. La Divini ni uspelo prižgati heteroseksualne strasti v Pasoliniju, ki je imel takrat stalnega partnerja. Njej je neizpolnjena ljubezen pustila rano, ki se ni nikoli zacelila.

Liz Taylor in Montgomery Clift
Spomnimo se še primerov iz filmskega sveta, ko so igralke upale, da jim bo uspelo premamiti lepotce, kot so bili James Dean, Montgomery Clift, Rock Hudson ali Burt Lancaster. Liz Taylor in Montgomery Clift sta se spoznala leta 1951, na snemanju filma Prostor na soncu. Ona se je vanj zaljubila. Ko ji je igralec priznal, da je gej, je bila sicer prepadena, vendar to ni skalilo prijateljstva, ki se je razvilo med njima. Nekoliko drugačen je primer Rocka Hudsona, ki se je poročil s svojo tajnico Phyllis Gates - samo zato, da bi utišal govorice o svoji homoseksualnosti. Njun zakon je trajal zgolj dve leti.

Stereotipi
Če naj nekoliko osvetlimo vprašanje, zakaj geji burijo žensko domišljijo, je treba povedati, da tako kot obstaja več oblik heteroseksualnosti, obstaja tudi več oblik homoseksualnosti. Obstaja namreč več načinov, kako nekdo doživlja privlačnost do istega ali nasprotnega spola. Vsakdo, naj je heteroseksualen ali ne, doživlja privlačnost in poželenje do drugih na povsem svoj, oseben način, zaradi česar je izviren, edinstven in neponovljiv. Prav zato ustvarjanje kategorij in razvrščanje posameznikov po predalčkih vodi v ustvarjanje stereotipov, ne da bi pri tem upoštevali osebnostne razlike.

Možni so tudi prehodi
Tudi med homoseksualci obstajajo razlike na več ravneh. Tako, denimo, obstajajo geji, ki so po videzu in vedenju izrazito možati, drugi so zelo ženstveni, tretji ne kažejo nobenih posebnih zunanjih znamenj. Enako velja za lezbijke: nekatere so videti zelo možate, druge spet zelo ženstvene.

Tudi njihovo ravnanje je nadvse različno: nekateri posamezniki imajo samo heteroseksualne ali samo homoseksualne odnose, za druge, ki jih imenujemo biseksualci, je pri izbiri pomembna zgolj kakovost odnosa in ne dejstvo, ali je oseba ženskega ali moškega spola. Pri teh je zato povsem možno, da človek po daljšem ali krajšem homoseksualnem razmerju, ko je že povsem prepričan v svojo spolno izbiro, v sebi odkrije željo, da bi vzpostavil stik z drugim spolom.

Znanstveniki se še vedno ne strinjajo, v kolikšni meri posamezni genetski in hormonski dejavniki pogojujejo posameznikovo spolno usmerjenost. Prav nobenega dvoma pa ni, da je odločilnega pomena vpliv domačega in socialnega okolja. In čeprav človek teži k čim večji stabilnosti, je za njegov obstoj značilno prilagajanje, ki vodi k postopnim spremembam, h katerim nedvomno pripomorejo tudi izkušnje in odnosi z drugimi. Življenje pogosto spreminja posameznike. Pot do sprememb, čeprav te vodijo k ugodnim rešitvam, ni vselej lahka.
Če otroka med odraščanjem vzgajajo kot heteroseksualnega moškega ali žensko in pozneje v sebi odkrije homoseksualno nagnjenje, mora običajno prehoditi težko pot, preden spremeni svojo usmerjenost. Tovrstna drugačnost namreč v mnogih ljudeh še vedno vzbuja predsodke; primeri se celo, da družina svojemu članu odreče naklonjenost (pomislite samo na tiste, ki imajo ženo in otroke). Zato se tisti, ki jim je uspelo premagati vse omenjene težave, počutijo izpolnjene in se le stežka vrnejo nazaj.

Vendar lahko pride tudi do preobrata, kot se je zgodilo Vojku. Vojko je bil homoseksualec. S svojo usmerjenostjo ni imel prav nobenih težav, saj je bila v njegovem delovnem okolju homoseksualnost celo prednost. Nato je globoko v sebi nenadoma odkril drugačne želje. Zaljubil se je v Tanjo in prijatelji so nanj začeli gledati kot na izdajalca. Nihče ne more z zanesljivostjo reči, da se tudi pri njem z leti ne bo zgodil takšen preobrat.

"Usodno" je lahko srečanje s čisto posebno osebo. Izkušnje učijo, da se podobni preskoki pogostejši med lezbijkami, ki pripisujejo večji pomen čustvom. Ker pa obstaja več vrst homoseksualnosti, tudi nekaterim gejem medosebni odnosi veliko pomenijo. In v takšnem primeru se utegne poroditi tudi ljubezen do ženske.

Poroka je lahko samo maska
Potem je tu, tako kot v primeru Keanuja Reevesa, še vprašanje očetovstva. Igralec, ki od leta 1991, ko je posnel film Moj mali Idaho, velja za gejevsko ikono, se je zdaj - očitno tudi zaradi očetovstva - odločil za poroko.

Ker pa človeka, kot smo že dejali, močno zaznamujejo izkušnje in ključne osebe iz otroštva, ni izključeno, da se nekdo umakne v homoseksualnost, da bi ubežal fantazmam pretirano posestniške ženskosti, ki jo predstavlja mati, ali moški agresivnosti in prepotentnosti v podobi očeta. Otrok, ki je imel v otroštvu tovrstne slabe izkušnje s starši, se kot odrasla oseba utegne obrniti k partnerjem nasprotnega spola. Proti drugemu bregu pa lahko človeka ponese tudi življenje: med odraščanjem in dozorevanjem, ko privrejo na dan povsem nove osebnostne plati.

Seveda pa ni rečeno, da je vrnitev k heteroseksualnosti zapečatena enkrat za vselej. Nihče, niti tisti, ki jih konkretno zadeva, ne morejo z zanesljivostjo reči, kako dolgo bo trajalo takšno obdobje: pomeni lahko samo krajšo epizodo, lahko pa postane tudi trajno.

Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšne so najpogostejše značilnosti moških in žensk, ki največkrat podžgejo domišljijo homoseksualcev in zaradi katerih si ti znova želijo postati heteroseksualni. Če med dejavnike, zaradi katerih se nekateri opredeljujejo kot geji, sodi zavračanje zatiralskega in vsepovsod navzočega ženskega lika (ki spominja na mater), lahko predpostavljamo, da nežna in razumevajoča ženska lahko očara tudi homoseksualca.

Enako velja za lezbijke: tiste, ki zavračajo razmerje z moškimi, ker jih doživljajo kot robate nasilneže (tak je bil po vsej verjetnosti njihov oče), lahko ob pomoči nežnega partnerja odkrijejo moškega v povsem novi, zaščitniški luči.

Razlogov, zaradi katerih ženska osvoji homoseksualca, je nedvomno veliko. To se v resnici zgodi zaradi skupka osebnostnih značilnosti, a tudi zato, ker je do srečanja prišlo v posebnem življenjskem trenutku.

Prevod in priredba: Anka Tavčar Prelog

Zakaj geji bolj ugajajo kot heteroseksualni moški
Zakaj se ženska lahko zaljubi v geja? Privlačnost najpogosteje izzovejo nekatere lastnosti, ki jih ljudska domišljija pripisuje homoseksualcem.

- Prevladuje mnenje, da geji bolj razumejo žensko dušo: vedo, kako se je treba pogovarjati z žensko, poleg tega znajo odlično poslušati in svetovati. Ženske imajo rade občutek, da so razumljene …
- Geji ženske zasipajo s pozornostjo, ki pa ni namenjena temu, da bi prišli do seksa, marveč se porodi zaradi dejanskega stika z ženskim svetom.
- Geji so manj agresivni, prepotentni in avtoritativni od heteroseksualcev.
- Geji so bolj veseli in zabavni kot heteroseksualci.
- Geji so bolj prefinjeni, veliko pozornost posvečajo obleki in negi, bolj skrbijo za osebno nego.
- Geji bolj skrbijo za svojo telesno pripravljenost in se več ukvarjajo s športom.

7 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061201205914597







Domov
Powered By GeekLog