Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061114155118341

Pesem Brejcem torek, 14. november 2006 @ 15:51 CET Uporabnik: Tatjana Malec (Pesem posvečam Krajevni skupnosti Brje, Društvu animatorjev Norma 7, Društvu vinarjev in vinogradnikov Brje, Turističnemu kulturnemu društvu Sv. Martin in vsem Brejcem ob 100-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča) Poglej, te sončne citre vinogradov, te biserne broške grozdnih jagod, te rastline brejskih zelenih ljudi, ki stojijo v dolgih vrstah, ko jih hranijo preprosti poljubi sonca in jih z ljubeznijo obrezujejo in obdelujejo skrbne vinogradnikove roke. O grozd, ki nosiš v sebi deviško lepoto, zazrt v sinjino in poješ hvalnico nebu, ko med dlanmi dozorevaš s svojim nasmehom tej rodovitni zemlji, kjer gnezdijo lastovke, pojó ptice in Brejke prijazno režejo kruh. Prisluhni šelestenju jesenskega listja in vdihni vase vonj sladkega mošta, ki vre in kipi v sodih kot srca v prsih mladih vipavskih deklet. Položi roko na toplo pečeni kostanj in z drugo roko pobožaj zemljo in ne pozabi reci: hvala, ko se oglasi opoldanski zvon na hribu v cerkvici svetega Martina, patrona dobre kapljice brejskega vina. Kakor pahljača cvetoče jesenske rože na vrtu utripa gibanje, veselje in čas počitka, ko v novembru presahne narava in ti položi v shrambo in srce svoje darove. Dekleta, ki so z brentami v rokah kakor gizele hitele po kamnitih dvoriščih, natakajo vino po kleteh in se iskrivo smejijo s svojimi mladostnimi obličji in privabljajo mladeniče iz sosednjih vasi na vasovanje. Ljudje na Brjah so bolj podobni sadežem, ki skrivajo svoje veselje in zadovoljstvo zlatega grozda pod rosnimi jesenskimi listi, in pojó: "Pod trto bivam zdaj v deželi rajskomili!" Vipavska burja trka na vrata domov in ognjišč, prevetruje srca in obuja spomin, nosi kvišku listje z zemlje, semenje in v poezijo naloženo svetlobo. S pobarvanimi jesenskimi listi ohranja spomin in sonce razžarja Gregorčičeve besede: "Mojo srčno kri škropite po doleh in po bregeh." Duša razširja žile, kjer cvetita bolečina in spomin na Goriškega slavčka, ki nikoli ne bo vstal od mrtvih, ker živi v besedah, napolnjenih z dejstvi in ljubeznijo pod ogrinjalom prosojnosti še živega spomina. Komentarji (2) www.pozitivke.net