Volk Modra Baretka je bil res prijazen in dobrodušen volk. Otroci pred njim niso občutili nikakršnega strahu, ravno nasprotno – najraje so se igrali prav z njim. Z Modro Baretko so igrali računalniške igrice, se šli škarjice brusit, risali s flomastri po rumenem papirju, igrali z njim košarko in rokomet, ali se šli skrivalnice za drevesi...
Svoje ime je volk dobil po modri baretki, ki mu jo je podarila Marjanca. Volk je imel Marjanco najraje od vseh otrok. Zato si je podarjeno modro baretko sleherno jutro pritisnil na glavo in je do večera ni dal proč.
Modro Baretko so imele rade tudi živali, posebno krave in kure, ki so mu prav rade prinašale mleko, sir, jogurt in jajca, s čimer se je volk Modra Baretka najraje prehranjeval. Vsako jutro, še preden se je prebudil, so ga pred vrati skromnega prebivališča pričakale dobrote iz prijaznih in radodarnih krempljev in parkljev.
Nekega mrzlega oktobrskega jutra pa je njegova stara mama Rožnata Ruta zahrepenela po vroči kurji obari. Telefonirala je torej Modri Baretki in mu naročila, naj ji iz restavracije "Pri oranžni kuri" prinese vrček vroče kurje obare. Prijazni volk je to še isti trenutek storil. In ko je tako mirno in sproščeno korakal z vrčkom vroče kurje obare v krempljih, je kot gromska strela izza grmička planila predenj črno zakrinkana postava. To je bila grozovita Črna Krinka, trinajstletna sestra razbojnika Grče iz znane razbojniške družine.
"Prav hitro mi izroči vrček z vročo kurjo obaro!" se je kot furija vreščeče zadrla na Modro Baretko.
Prestrašenemu volku so zatrepetali kremplji od strahu. Drhte je porinil vrček z vročo kurjo obaro proti Črni Krinki, pa je bil pri tem kar precej neroden. Vroča obara je pljusnila čez rob vrčka in Črni Krinki oparila vrat. Vsa rdeča od razburjenja je strašna razbojnica Črna Krinka hotela zgrabiti Modro Baretko za vrat in mu pritisniti par gorkih. Modra Baretka pa je v trenutku zdirjal v smer, kamor se je v strahu obrnil njegov smrček. Črna Krinka je pri priči zdirjala za njim, in tri ure zdržema sta drvela čez drn in strn, preko hribov in gora, preko travnikov in rek.
Še zdaj Črna Krinka neutrudno dirja za Modro Baretko, če se nista tačas že preveč utrudila in se prevrnila v kakšen jarek.
Zgodba je namenjena utrjevanju črke "R"
Avtorica Ljuba Žerovc
Volk Modra Baretka je bil res prijazen in dobrodušen volk. Otroci pred njim niso občutili nikakršnega strahu, ravno nasprotno – najraje so se igrali prav z njim. Z Modro Baretko so igrali računalniške igrice, se šli škarjice brusit, risali s flomastri po rumenem papirju, igrali z njim košarko in rokomet, ali se šli skrivalnice za drevesi...
