|
||||||
|
|||||||
Piše: A. B. v novih Misterijih www.misteriji.si
Bolj koristijo vino, jabolka in zelje kot pa kapsule
antioksidantov
Vse več strokovnjakov meni, da je najbolje, da prehranska dopolnila ali z visokimi
odmerki vitaminov/mineralov obogatena živila pustite pri miru. Vsekakor pa za
zdravje uživajte hrano, bogato s flavonoidi, rdeče vino v zmernih količinah,
sadje in zelenjavo.
Kapsule z izvlečkom plodov brusnic. Izvleček zelenega čaja. Šumeče tablete vitamina C. Koncentrat granatnega jabolka. Izvleček iz grozdnih pešk. Visoki odmerki vitamina E. Izvleček borovega lubja. Čebelja slina. Zakaj? Da se upremo uničevalnim posledicam staranja? Dokazi so v epruvetah! A kar deluje v epruveti, ne deluje vedno tudi v telesu …
Če gre za antioksidante, jih bomo ne glede na ime požirali brez zadržkov. Po
nekaterih ocenah približno polovica odraslega ameriškega prebivalstva vsak dan
uživa tablete antioksidantov v prepričanju, da s tem varujejo svoje zdravje
in odganjajo bolezni. Postali smo častilci antioksidantov. Toda - ali nam res
koristijo? Izsledki znanstvenih raziskav, opravljenih v zadnjih nekaj letih,
kažejo, da tovrstna dopolnila prehrani v najboljšem primeru zdravju koristijo
le malo, ali sploh nič. V najslabšem primeru pa imajo lahko nasproten učinek
in povzročajo prav tiste težave, ki naj bi jih odpravljali.
Da so si antioksidanti prislužili sloves čudežnega prehranskega dopolnila,
ni presenečenje. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki odkrili,
da so številne bolezni, vključno s koronarno boleznijo srca, kapmi, rakom, sladkorno
boleznijo, sivo mreno, artritisom ter nevrodegenerativnimi obolenji, kot sta
Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, povezane z okvarami celic, ki jih povzročajo
uničevalske kemične snovi, imenovane prosti radikali.
Prosti radikali so molekule z neparnim številom elektronov, zato so nestabilne
in zelo hitro reagirajo z drugimi spojinami. Stabilizirati se poskušajo tako,
da spojinam, s katerimi prihajajo v stik, odvzamejo manjkajoči elektron ali
jim dajo svojega odvečnega. V procesu oksidacije okvarijo napadene molekule
in jih naredijo nestabilne. Beljakovine, ogljikovi hidrati, lipidi in DNK niso
izjema. Pri tem nastajajo vedno novi prosti radikali in sprožijo uničujoč pohod
po telesu.
CENA ZA ŽIVLJENJE S KISIKOM
Oksidacija kot posledica dolgotrajnega delovanja prostih radikalov na organske
sisteme spremlja večino bolezni, če ne kar vseh. Imajo jo tudi za neposreden
vzrok nekaterih obolenj, kot so rak na pljučih, ateroskleroza in Alzheimerjeva
bolezen.
Prosti radikali so cena, ki jo plačujemo za življenje s kisikom. Živimo v ozračju,
ki je bogato s kisikom, naravni stranski produkt dihanja pa so prosti radikali,
skrajno reaktivne kisikove spojine. "En odstotek kisika, ki ga porabimo,
se pretvori v zelo reaktivne kisikove spojine," pravi biokemik Barry Halliwell
z državne univerze v Singapurju. "Morda se ne sliši veliko, vendar smo
ljudje velike živali in veliko dihamo. Človeško telo v letu dni proizvede 1,7
kilograma skrajno reaktivnih kisikovih spojin." Izpostavljenost rentgenskim
žarkom, ozonu, tobačnemu dimu, onesnaževalcem zraka, mikrobnim okužbam, industrijskem
kemičnim snovem in intenzivni telesni vadbi prav tako sproži nastajanje prostih
radikalov.
Leta 1980 se je na obzorju vendarle pojavilo potencialno orožje proti tem uničevalnim
molekulam. Znanstveniki so že dolgo vedeli, da ljudje, ki uživajo veliko sadja
in zelenjave, redkeje obolevajo za boleznimi srca, sladkorno boleznijo, demenco,
kapjo in nekaterimi vrstami raka - prav tistimi boleznimi torej, ki naj bi bile
pogojene z uničujočim delovanjem prostih radikalov. Zdaj je bila tu razlaga.
Sadje in zelenjava sta bogat vir antioksidantov, ki proste radikale nevtralizirajo
tako, da jim dodajo ali odvzamejo prosti elektron.
Zelene rastline so polne antioksidantov iz prav določenega razloga. Ker med
fotosintezo proizvajajo čisti kisik, so še posebej dovzetne za oksidativni stres.
Da bi se zavarovale, proizvajajo celo paleto močnih antioksidantov.
In tako se je rodila hipoteza: prehranski antioksidanti so kakor goba, ki posrka
proste radikale in nas tako ubrani pred nadlogami starosti. Antioksidanti so
dobri, prosti radikali so slabi. Ta poenostavljen koncept je na široko odprl
vrata proizvajalcem prehranskih dopolnil. Po podatkih ameriškega državnega inštituta
za zdravje (NIH) več kot polovica odraslih Američanov vsako leto zaužije za
približno 23 milijard dolarjev vitaminskih in mineralnih prehranskih dopolnil.
Zaradi osupljivega izbora teh izdelkov na policah trgovin je težko oceniti,
kakšen delež odpade na antioksidante, vendar gre po mnenju NIH za "velik
odstotek". Njihova priljubljenost nezadržno narašča. Po ocenah nekaterih
tržnih raziskav naj bi prodaja antioksidantov samo v preteklem letu zrasla za
18 odstotkov.
ANTIOKSIDANTI
Najbolj znani antioksidanti so vitamin E (s kemičnim imenom tokoferol), vitamin
C in dve obsežni vrsti rastlinskih snovi: polifenoli (vključno s flavonoidi)
in karotenoidi (vključno z beta karotenom in likopenom). Večina dopolnil, ki
jih oglašujejo kot antioksidante, vsebuje vsaj eno od teh snovi, najpogosteje
v čisti kemični obliki in včasih kot rastlinski izvleček.
Od zgodnjih devetdesetih let dalje so ti pripravki predmet dvojno slepih, randomiziranih
kontroliranih raziskav, zlatega standarda za medicinske študije. A na testiranjih
se pogosto niso izkazali najbolje. V testnih epruvetah prostim radikalom res
dajo vetra, toda v človeškem telesu so videti povsem nemočni. Ne samo da jim
ne uspe preprečiti oksidativnih okvar, stvari lahko celo poslabšajo. Številni
znanstveniki so danes prepričani, da so v najboljšem primeru izguba časa in
denarja, v najslabšem primeru pa lahko celo škodujejo zdravju.
Prvi antioksidant, ki je v raziskavah dal porazne rezultate, je bil betakaroten,
nekoč zvezdnik med antioksidanti. Tablete z betakarotenom so priporočali kadilcem,
saj naj bi varoval pred rakom na pljučih. Ta hipoteza je izhajala iz opažanj,
da so ljudje, ki so uživali veliko korenja, manj pogosto obolevali za rakom.
Na Ameriškem državnem inštitutu za raziskovanje raka so leta 1992 izvedli obsežno
raziskavo o učinkovitosti betakarotena v obliki dopolnil k prehrani. Vanjo so
vključili več kot 18.000 oseb z velikim tveganjem za nastanek raka na pljučih,
bodisi zaradi kajenja ali izpostavljenosti azbestnim vlaknom. Polovica jih je
prejemala dodatke betakarotena. Raziskava naj bi trajala šest let, vendar so
jo zaradi osupljivega odkritja predčasno prekinili: stanje oseb, ki so prejemale
dodatke, je bilo precej slabše od stanja tistih v kontrolni skupini. Njihova
obolevnost za rakom je bila 28 odstotkov višja, skupna smrtnost pa se je povečala
za 17 odstotkov. Nadaljnje raziskave so potrdile, da ni šlo za naključje. Maja
letos je Ameriški državni inštitut za zdravje izdal sklep, da ni dokazov, da
bi kapsule betakarotena splošnemu prebivalstvu koristile, kadilcem pa priporočil,
naj se jih izogibajo.
Podobna zgodba se razpleta z najbolj priljubljenim antioksidantom na svetu
- vitaminom E. Ta vitamin se je povzpel med zvezde v zgodnjih devetdesetih letih,
potem ko sta dve obsežni raziskavi ugotovili, da učinkovito zmanjšuje tveganje
za razvoj srčnožilnih bolezni. Vitamin E, ki so ga dodali krvnim vzorcem v epruvetah,
je naredil lipide LDL lipoproteinov, ki celice oskrbujejo z maščobnimi kislinami,
odpornejše proti oksidaciji zaradi prostih radikalov. Na biokemični ravni je
torej deloval popolno.
Po tem odkritju je uporaba vitamina E skokovito narasla. Če leta 1990 tega
antioksidanta ni užival nihče, je ob koncu desetletja po njem dnevno posegalo
že približno 23 milijonov Američanov. V senci njegove slave pa so potekale nove
raziskave in poskušale na novo ovrednotiti vlogo vitamina E. Rezultati, skoraj
brez izjeme, so bili porazni: vitamin E ni varoval pred srčnožilnimi boleznimi,
v nekaterih primerih je tveganje celo povečal, ni preprečeval raka in prav tako
ni zavrl napredovanja Alzheimerjeve bolezni, kot so mu sprva pripisovali.
ČAS ZA PONOVEN RAZMISLEK
Ko so znanstveniki ponovno začeli iskati dokaze, da vitamin E varuje LDL pred
oksidacijo tudi v telesu, ne le v epruveti, teh preprosto niso našli. Edina
izjema so bile osebe, ki jim je vitamina E primanjkovalo.
Dejstvo, da vitamin E deluje kot antioksidant tudi v telesu, je danes postavljeno
pod velik vprašaj. "Vitamin E ni antioksidant. Nasprotno, pred oksidacijo
ga moramo celo varovati," pravi Angelo Azzi, biokemik z Univerze Tufts
v Bostonu. Azzi poudarja, da obstaja vitamin E v naravi v osmih oblikah, ki
v epruveti vse delujejo kot antioksidanti. Vendar pa telo uporabi le eno od
teh oblik, alfa-tokoferol, ki se v krvni obtok vsrka s pomočjo posebne beljakovine
v jetrih. Vse druge oblike se izločijo.
Vitamin E v telesu nedvomno opravlja koristno nalogo. Njegovo pomanjkanje povzroča
nevrološke motnje, toda kakršna koli pač je njegova vloga, zagotovo ne deluje
kot antioksidant.
Naslednje razočaranje je vitamin C. Proste radikale uspešno uničuje le pri osebah,
ki jim vitamina C primanjkuje, zatrjuje Barry Halliwell. Pri bolnikih s sladkorno
boleznijo je v nekaterih raziskavah celo pospešil pojav ateroskleroze.
Sorazmerno neraziskana pa ostaja ena skupina antioksidantov, namreč polifenoli.
Redki dokazi o njihovi učinkovitosti prihajajo iz epidemioloških študij. Tudi
polifenoli so očitno zelo uspešni kot antioksidanti v epruvetah, če pa se absorbirajo
tudi v krvni obtok in kako hitro se v tem primeru presnovijo, še ni povsem jasno.
Primer: 95 odstotkov flavonoida resveratrola, ki ga najdemo v rdečem vinu, razpade
še preden vstopi v krvni obtok.
Zaključek je jasen: s poseganjem po čistih izvlečkih vitaminov in mineralov
ne moremo doseči enakega učinka kot ga imata na naše zdravje sveže sadje in
zelenjava.
In vendar imajo ljudje, ki v svojo prehrano vključujejo tudi dodatke vitaminov
C in E, polifenolov in karotenoidov, manj možnosti, da zbolijo za boleznimi
srca in ožilja, rakom in sladkorno boleznijo. Kako to? Ena od verjetnih razlag
je, da ti ljudje na splošno živijo bolj zdravo, se več gibajo, manj kadijo.
Pravega odgovora zaenkrat ne pozna nihče.
VLAKNATA ZELENJAVA
Halliwell kljub vsemu meni, da antioksidanti vsaj deloma upravičujejo svoj sloves.
Polifenoli, karotenoidi in vitamini v sadju in zelenjavi so oviti v čvrsto,
vlaknato snov, v kateri se zadržujejo v črevesju, kjer lahko nevtralizirajo
proste radikale. V prebavilih, zlasti v želodcu z njegovim močno kislim okoljem,
se nenehno ustvarjajo zelo reaktivne kisikove spojine iz hrane. Ker se dopolnila
presnovijo zelo hitro, ne morejo imeti enakega učinka. Nikakor ne smemo pričakovati,
da bi antioksidanti delovali kot zdravila, opozarja Andrew Shao iz washingtonskega
Sveta za odgovorno prehranjevanje, ki predstavlja industrijo prehranskih dopolnil.
Hranila ne delujejo samostojno, temveč vedno le v povezavi drugo z drugim.
Med pomembne prehranske antioksidante uvrščamo tudi kavo in čaj. Zlasti zeleni
čaj naj bi dokazano zmanjševal tveganje za raka in srčnožilne bolezni. Halliwell
pa je odkril, da v kavi in čaju kar mrgoli tudi reaktivnih kisikovih spojin
v obliki vodikovega peroksida. Vsakič ko popijemo skodelico kave, zaužijemo
razredčeni vodikov peroksid. Ta je v kavi zaradi prisotnosti antioksidantov
oziroma reducentov, ki lahko reagirajo s kisikom v vodi, pri čemer nastane vodikov
peroksid. "Platinasto blond" je približna slika tistega, kar zjutraj
tako radi pijemo.
Toda - če so prosti radikali tako škodljivi, zakaj potem čaj in kava koristita
zdravju? Ena od možnih razlag pravi, da prosti radikali spravijo v pogon naš
lastni antioksidativni sistem. V primernih količinah so radikali pravzaprav
koristni, saj spodbudijo delovanje celične samoobrambe, na primer encimov katalaze
in superoksida dismutaze.
Če bi se izkazalo, da so antioksidanti v hrani učinkoviti zato, ker omogočajo
delovanje zdravju koristnih količin prostih radikalov, bi bil to paradoksalen
preobrat. To bi morda pojasnilo tudi, zakaj izvlečki in dopolnila ne delujejo
oziroma so lahko celo škodljivi: njihovi odmerki so previsoki in ustvarjajo
preveč prostih radikalov.
Dokler raziskave ne prinesejo novih trdnih dokazov, je najbolje, da dopolnila
ali z visokimi odmerki vitaminov/mineralov obogatena živila raje pustite pri
miru. Vsekakor pa še naprej uživajte hrano, bogato s flavonoidi, rdeče vino
v zmernih količinah, sadje in zelenjavo, svetuje Halliwell.
An. Br
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061027161845278
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
