Besede, Besede, Besede... ki jih slišimo o odnosih med Moškim in Žensko.
Nič pa ni povedanega o smiselnost odnosa med dvema partnerjema t.j. med Moškim in Žensko. Kaj to je in zakaj je to sploh potrebno? Govora ni nič o življenju, smiselnosti življenja, o nadaljevanju življenja.
Dva, ki "gresta" skupaj sta realni bitji, vsak s svojo preteklostjo in vsak s svojo prehojeno življensko potjo. Imela pa naj bi nekaj skupne sedanjosti in prihodnosti. Realnost pa je takšna kot je in ima lastnost brušenja. Zaradi tega brušenja nastopijo bolečine, ker so odprte rane. Zdravljenje teh ran pa ne gre gladko. Temu zdravljenju tudi pravimo duhovna rast, duhovna pot. Torej ni duhovne rasti brez bolečin in trpljenja. Nihče te duhovne poti ne more opraviti namesto drugega.
Če pa pričakujemo (nerealno) uresničitev svojih sanj oz. vizij na lahek način in to samo naših, pride običajno do zloma.
Današnji način liberalističnega pogleda na svet in stremljenja samo k zadovoljitvi svojih potreb, ne prinaša trajnih, stabilnih, uravnoteženih odnosov. Vse to pa tudi vpliva na odnose med partnerjema, Moškim in Žensko. Lahko rečemo, da gre v današnjem času za vzgojo čustveno neuravnoteženih oseb. Od čustveno neuravnoteženih oseb majo marsikateri koristi. Pri kolapsih Moškega in Ženske so vključeni: centri za socialno delo, razni izvedenci, odvetniki, sodnice, pa zdravniki - tudi psihiatri, alternativci, marsikdaj še kriminalisti..., da o psihologih niti ne govorim.
Pri skupnem življenju Moškega in Ženske (brez igranja patološke igre Adama in Eve) gre za življenje in nadaljevanje le tega. Ta igra pa ni samo njuna. Življenje je skupno nam vsem. Še več vsemu živemu (kar pod tem pojmom razumemo) in onemu drugemu ter vsemu vidnemu in nevidnemu.
Moški in Ženska sta eden drugemu ogledalo v njunem odnosu. Kot smo si mi vsi ogledalo vsak vsakemu. Če ogledalo kaže sliko takšno kakršna je, potem za sliko v ogledalu ni krivo ogledalo. Primer iz fotografove delavnice: K fotografu pride stranka po svoje fotografije za osebno izkaznico. Ogleduje si jih, nato pa obupano reče: Saj sem takšna kot opica! Fotograf zaupa svojemu kvalitetnemu profesionalnemu delu in ji zato odvrne: Gospa, to pa bi morali vedeti že prej!
Preko njunega medsebojnega odnosa Moški in Ženska rasteta. Seveda, če želita in če o tem sploh kaj vesta. Tako postaneta eden drugemu ogledalo in terapevta. Na žalost, ta terapija ima omejen domet. Malokdo se tega zaveda. Šola pa o tem ne reče nič. Vede se kot minister Gregor. V obvezni šoli bi bilo dovolj povedati le nekaj stavkov. Kot kaže, država nima nikakršnega interesa. Ona samo zaljubljene poroča. Zaradi posla, se ve. Psihohigijena prebivalcev na njenem ozemlju ji je španska vas.
V nekem življenskem obdobju med Moškim in Žensko je zelo pomemben tudi njun spolni odnos. Ta ni namenjen samo tešenju zadovoljitve spolnega nagona, ki je le nekakšna oblika parjenja. Večina pri tej obliki ostane in mnogi med njimi so s to obliko spolnega odnosa zadovovoljni. Druga, zamolčana oblika spolnega odnosa je duhovna. O tej razpravlja na vzhodu Tantra pa tudi marsikatera druga mistična šola. Celo verniki dosegajo v spolnosti prava mistična doživetja, a tak odnos je tabu tema. Večjo težo ima v religijah greh. Od greha se da živeti. Od mistikov nima nihče nič. Nasprotna skrajnost spolnosti kot grega pa je filozofija uživanja. Oba skrajna pristopa sta namenjena odvrnitvi Moškega in Ženske od sebe in od njiju.
Brez upoštevanja življenja tudi tu ne gre. Smisel življenja je v življenju samem. Za osmislit življenje pa je v nadaljevanju življenja. Življenje se med Moškim in Žensko lahko nadaljuje samo v otrocih. Otroci pa so tudi tisti nadaljni terapevti Moškega in Ženske, ki bi jim lahko rekli specialisti. Otroci to terapijo počnejo zaradi svojega lastnega preživetja, ne da bi hodili na fakse. Še več, so prisotni točno v tistem trenutku, ko nastopi potreba po njihovem posredovanju. Le takojšnja terapija je učinkovita. Šele ta specialistična terapija otrok osmisli duhovno rast Moškega in Ženske. Ker pa je specialist ozko specializiran, rabimo več teh malih specialistov. Strokvnjaki trdijo, da so potrebni vsaj trije otroci, da vzdržujejo zdrav odnos Moškega in Ženske. Menda je različnih vlog šest, nato pa se te vloge začnejo ponavljati. Od tu izvira tudi čudenje ljudi, zakaj so otroci iz ene družine tako različni. Kot se vidi iz predhodnega, je odgovor dokaj enostaven. V idealni, zdravi družini bi imeli vsi otroci zelo podobne lastnosti.
Eden ali dva otroka prevzameta preveč vlog in zato nista kos svoji vlogi. Tudi neka "otroška" pesmica pravi: Eden ni nobeden, Dva - dva se kar pozna, Tri - trije so ljudje... potrjuje navedeno. Tudi državna statistika to trditev potrjuje. Največ ločitev v Sloveniji je v družinah brez otrok ali pa z enim ali dvema otrokoma. Razdre se vsak tretji sklenjen zakon. Trend pa ni ustavljen. To pomeni, da tudi družba postaja vedno bolj čustveno neuravnotežena, se stara in propada.
V Ameriki se razdre vsak drugi sklenjeni zakon. Za njih je tudi znano, da vsak drugi Amerikanec hodi k raznim duševnim zdravilcem, ter da jih je več kot polovica predebelih. Vzročne zveze med temi elementi se kar same po sebi ponujajo.
Svoj sestavek bom zaključil dokaj nenavadno, ki pa potrjuje samo prej napisano. Slabi starši, so torej dobri starši. Ti nas šele spravijo v realno življenje. Od nas pa je odvisno, kako se vključimo.
Besede, Besede, Besede... ki jih slišimo o odnosih med Moškim in Žensko.
