Mediji so postali pozorni na èudeže
"V prejšnjem desetletju smo videli narašèajoèe število èudežev," poroèa britanski Daily Mail. V dvostranskem èlanku z naslovom "Èudeži ali norost?" so objavili veliko fotografijo Marijinega kipa, ki joèe krvave solze.
Èasnik navaja nedavne èudeže, denimo verske napise in simbole v zelenjavi, hindujske kipce, ki so pili mleko, èudežna videnja Marije, ki je jokala po vrtnicah dišeèe solze ali, še bolj dramatièno, krvave solze. Èeprav lahko mnoge od teh dogodkov oznaèimo kot prevare, èasnik pravi: "Ostaja trdno jedro nenavadnih dogodkov, ki jih ni moè razložiti z obièajnimi naèini." Daily Mail navaja Ireno Thompson, avtorico It's a Miracle (To je èudež), ki je opazila, da èudeži niso "redki, dramatièni, biblièni", paè pa se dogajajo "obièajnim ljudem, ki živijo obièajna življenja". "Logièna razlaga za èudežna dogajanja, za rešena življenja ali ozdravljenega bolnika obièajno ne obstaja. Èetudi bi bilo dogodek moè pripisati naravnemu dogajanju, obstajajo drugi dejavniki, vkljuèujoè doloèeni èas, ki kažejo na božjo intervencijo ali višje sile," pravi avtorica.
Navajajoè ribico, ki govori, èasnik nadaljuje: "mnogi mislijo, da se je Bog odloèil, da bo razkril svojo prisotnost z mnogimi èudeži, ki so prirejeni za medijsko dobo."
Spiritist Uri Geller razlaga: "V ciniènem in skeptiènem svetu mora biti dokaz èloveškega duha izstopajoè in nezamenljiv. Subtilna znamenja duše so neopažena. Sporoèilo je potrebno posredovati z velikimi èrkami in ga oznaniti z megafonom."
Eno od èudežnih dogajanj, uèinek molitve, je s pomoèjo znanosti moè enostavneje raziskati. The Annals of Internal Medicine je v letu 2000 objavil študijo o uèinkih molitve pri bolnikih, od katerih je polovica opazila spremembe na bolje. Dr Mary Self iz Cardiffa je ozdravela od kostnega raka, po tem, ko je kongregacija v njeni baptistièni cerkvi molila zanjo. "Verjamem, da Bog lahko ozdravi ljudi in edina razlaga pri meni je, da se mi je zgodil èudež," je dejala svojemu kirurgu v bolnišnici v Birminghamu. "Da, sprejel bom to," je odgovoril kirurg Robert Grimer in nadaljeval: "Ni druge možnosti."
Vir: Daily Mail, VB
Nov "mleèni èudež"
Tisoèi ljudi v mnogih delih Indije so se zgrinjali v hindujska svetišèa, da bi videli, kako verski kipci "pijejo mleko". Prva poroèila so prišla 20. avgusta 2006 iz Uttar Pradesha v severni Indiji, sledila pa so poroèila iz severnih dežel Haryana, Punjab, Gujarat, Madhya Pradesh, Bihar in West Bengal, kjer so ljudje videli, kako kipci Krišne, Šive, Durga in Ganeša "pijejo mleko". Pred svetišèi v Lucknowu, Kolkati in Delhiju so se zbrale množice, templji pa so ostali odprti dolgo v noè.
"Ganeši sem ponudil žlico, polno mleka, in izpil jo je," je dejal trgovec iz Lucknowa Akhilesh Shukla. "To je èudež," pravi Sudhir Mishra, duhovnik v Šivinem svetišèu v Locknowu. V njegovem templju je bilo 21. avgusta ponujenih veè kot 10 litrov mleka. "Oglejte si tla - precej suha so. Kam je izginilo mleko? Moralo bi biti razlito po tleh. Ali ga vidite?" "Prišel sem s svojo družino, da bi ponudili mleko . Da, kipci so pili mleko. To je èudež," je dejal Sunil Gupta iz Agra. Duhovnik Ali Marg iz svetišèa v Aruna Asafu je povedal: "Ljudje so okoli 8 ure opazovali kip Ganeša, ki je pil mleko. Glas o tem se je hitro širil in tisoèi so prihiteli. Gospod Ganeša je pil od vseh, ki so ponujali, množica je ostala zbrana do 23 ure."
Meenakshi Kumar, ki je prav tako prisostvoval dogodku, se spominja: "To je bil resnièni dogodek. Ganeša je pil mleko iz moje dlani!"
V Shiv Mandirju, blizu delhijskega Bengali Marketa, je Bibhak Mishra opazoval, kako je izginilo mleko, na žlici ponujeno kipcu Sai Babe. V medijih so se pojavila tudi poroèila o izginutju mleka pred kipci po domovih. Share International je prejel poroèila o istem èudežu v Veliki Britaniji, v èasu festivala ob avgustovskem praznovanju Krišninega rojstnega dneva.
Mojster Benjamina Crema potrjuje, da je ta èudež ustvaril Maitreja in njegova skupina. Gre za "odmev" izjemnega èudeža iz septembra 1995, ko se je tisoèe hindujcev zbiralo pred svetišèi in templji po vsem svetu, da bi prisostvovali temu dogodku. Nikoli prej v zgodovini se ni zgodil èudež tako globalnih razsežnosti.
Veronikin prt prepoznan kot pristen
Septembrski obisk papeža Benedikta XVI v italijanskem samostanu je povzroèil velik porast zanimanja za tam hranjen majhen kos tkanine, na katerem naj bi bila podoba Jezusovega obraza. Tkanino primerjajo s torinskim prtom, med obema podobama obstajajo namreè nenavadne podobnosti. Po kršèanski tradiciji je ženska z imenom Veronika obrisala Jezusov obraz, ko je stopal proti Kalvariji. Takrat naj bi se v tkanino vtisnila podoba njegovega obraza. Druga poroèila pravijo, da naj bi ime izviralo iz "vera icona", kar pomeni resnièna ikona. Dokumenti iz èetrtega stoletja navajajo, da je ta tkanina resnièno obstajala in da se je imenovala Veronikin prt. Imela naj bi zdravilne lastnosti. Prt omenja tudi Dante v svoji Božanski komediji, napisani med leti 1306 in 1321. Romarji so si tkanino od 12. stoletja do leta 1608 lahko ogledovali v vatikanski kapeli. Tega leta je potekala obnova kapele in prt je izginil, mislili so, da je bil takrat ukraden. Kasnejši zapisi s pokazali, da je bila tkanina predana v hrambo menihom iz samostana v Manopellu, majhnem kraju, ki je od Rima oddaljen 150 kilometrov. Tam je tudi danes. Kljub temu pa Vatikan trdi, da imajo izviren prt sami. Italijanski znanstvenik, ki je pod ultravijoliènimi žarki raziskoval prt iz Manoppela je odkril, da vlakna ne vsebujejo pigmenta. Tako je zakljuèil, da podoba na prtu ni bila naslikana ali vtkana. Leta 1999 je nemški duhovnik in uèenjak Heinrich Pfeiffer objavil, da je po 13 letih raziskovanja ugotovil, da je tkanina iz Manoppela pristen Veronikin prt. Meri 23,75 cm × 16,25 cm, izdelan pa je iz bisusa, fino tkane tkanine. Ima številne nenavadne lastnosti: podoba se pojavlja in izginja v odvisnosti od kota svetlobe, ki pada nanjo, pod doloèenimi koti in razdaljo je podoba tridimenzionalna, na obeh straneh tkanine je enaka, podobno diapozitivu, èesar ni bilo moè narediti s takrat dostopnimi tehnikami. V znanstveni raziskavi so primerjali podobo obraza s torinskega prta s tisto z Veronikineg prta iz Manoppela in ugotovili, da sta enakih dimenzij in de se povsem ujemata. Razlika je v tem, da so na torinskem prtu vidne odprte rane, na tkanini iz Manoppela pa so rane zaprte, usta in oèi so na eni tkanini odprti in zaprti na drugi. Raziskovalci so zakljuèili, da je obraz na obeh podobah isti, vendar "fotografiran" v razliènih trenutkih. Jasnost podobe na prtu, stare 2000 let, preseneèa obiskovalce. Italijanska romarka Silvania Fiorelli je dejala, da jo je podoba napolnila z obèutkom "èudeža": "Ne znam razložiti, kako je ostal Kristusov obraz viden toliko èasa," je dejala. Pater Emiliano, eden od kapucinov, je papežev obisk oznaèil za "zgodovinski dogodek".
Pontif je dejal: "Mnogi romarji prihajajo, ne toliko, da bi videli Kristusov obraz, paè pa, da bi obraz videl njih, da bi jih videle ljubeèe oèi Gospoda."
Èasnik navaja nedavne èudeže, denimo verske napise in simbole v zelenjavi, hindujske kipce, ki so pili mleko, èudežna videnja Marije, ki je jokala po vrtnicah dišeèe solze ali, še bolj dramatièno, krvave solze. Èeprav lahko mnoge od teh dogodkov oznaèimo kot prevare, èasnik pravi: "Ostaja trdno jedro nenavadnih dogodkov, ki jih ni moè razložiti z obièajnimi naèini." Daily Mail navaja Ireno Thompson, avtorico It's a Miracle (To je èudež), ki je opazila, da èudeži niso "redki, dramatièni, biblièni", paè pa se dogajajo "obièajnim ljudem, ki živijo obièajna življenja". "Logièna razlaga za èudežna dogajanja, za rešena življenja ali ozdravljenega bolnika obièajno ne obstaja. Èetudi bi bilo dogodek moè pripisati naravnemu dogajanju, obstajajo drugi dejavniki, vkljuèujoè doloèeni èas, ki kažejo na božjo intervencijo ali višje sile," pravi avtorica.
