Jesen,ko leto se poslavlja in listje spet rumeni
Ko megla in jutra so pusta ,rad videl bi te, a te ni
Bila bi ista kot takrat,ko prvič od lepote zadet
V srcu ,ki bilo je prazno prižgala si mi upanje spet
Takrat sem bil pijan od silne ljubezni tvoje
Zdaj vem,da ljubil sem nekaj ,kar ni bilo moje
Ljubil sem nekaj,kar nosila si v sebi takrat
In to še vedno nosiš ,le jaz nisem več tak.
Ljubezen,ki to ni bila, zgorela je prehitro
Da zdaj ostal je le še pepel spomina
Na nekaj,kar lahko bi za večno ljubil
A kaj,ko sem te zdaj prehitro izgubil
Zdaj pa rad bi vrnil čas nazaj
V tisti lep pomladanski mesec Maj
Da takrat ne pogledal bi te v oči
Le nosil bi te v srcu,tako kot me nosiš ti.
Rad bi te pozabil razum mi govri
Srce pa tega mi ne pusti, le krvavi
Le naj krvavi ,naj steče bolečina
Naj ostane prazno srce spomina.
